| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Občutljivost managementa oziroma lastnikov za računovodsko etiko in prirejanje poslovnega izida v malih podjetjih in pri samostojnih podjetnikih v Sloveniji
Marjeta Luknar, 2018, magistrsko delo

Opis: Prirejanje poslovnega izida je pojav, ki se pogosteje pojavi v obdobju gospodarske krize. Podjetja, njihovi managerji in lastniki posegajo po tehnikah, s katerimi uravnavajo poslovni izid, da s tem prikazujejo večjo vrednost podjetja, zmanjšujejo davčno osnovo za obračun davka idr. Prirejanje poslovnega izida je v okviru določenih meja dovoljeno, vendar je meja med dopustnim in prevarantskim uravnavanjem zelo tanka. Ločnica je namernost dejanja. Tako je prirejanje, katerega namen je pridobitev določene koristi na račun oškodovanja drugih, prevara v računovodstvu. Vse to pa je povezano z ravnjo etike managerja ali lastnika podjetja. Računovodski strokovnjaki morajo biti dobro strokovno podkovani, saj morajo med seboj usklajevati pravne predpise in etični vidik delovanja strokovnjakov. To je včasih zelo težko, saj so lahko nasprotja med poklicno in poslovno etiko zelo velika. Razlike je najbolje urejati s sodelovanjem in sprejemanjem kompromisov. V magistrski nalogi smo predstavili pojem prirejanja poslovnega izida, razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida. Zaradi razlik v ugotavljanju poslovnega izida med podjetji in samostojnimi podjetniki smo ločeno opredelili tudi razloge, cilje ter motive za prirejanje, najpogostejše vrste prirejanja ter najpogostejše tehnike prirejanja poslovnega izida pri samostojnih podjetnikih. V analizo so bila vključena mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki, ki so bili predhodno vključeni v raziskavo (Horvat, 2012). Za potrebe ugotovitve povezave med računovodsko etiko in prirejanjem poslovnega izida smo raziskali metode za ugotavljanje prirejanja poslovnega izida in izbrali najprimernejšo za našo raziskavo (test Garroda in soavtorjev (2006) ali GRPV-statistika). Pri samostojnih podjetnikih ta test ni bil ustrezen, zato smo na predlog Horvata uporabili vzvod, pri katerem smo izračunali razmerje med odstotno spremembo celotnega poslovnega izida samostojnih podjetnikov z odstotno spremembo njihovih prihodkov. V praktičnem delu magistrskega dela smo izvedli test Garroda in soavtorjev (2006) za mikro in mala podjetja za pet zaporednih poslovnih let. Test je pokazal anomalijo poslovnih izidov okoli nič tako pri manj kot pri bolj občutljivih managerjih podjetij. Pridobljenih rezultatov nismo mogli pripisati zveznosti, saj je število ravno pozitivnih čistih poslovnih izidov, umerjenih tako s prihodki iz poslovanja kot celotnimi prihodki, veliko previsoko, da bi lahko le-to pripisali naključju. Pri samostojnih podjetnikih smo izvedli izračune vzvoda. Tako pri njih kot pri podjetjih smo prišli do zaključka, da razlike med manj in bolj občutljivimi samostojnimi podjetniki za računovodsko etiko ne obstajajo, saj smo pri večini ugotovili večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Ključne besede: Računovodska etika, prirejanje poslovnega izida, test Garroda in soavtorjev (2006) – GRPV-statistika, vzvod za samostojne podjetnike, anomalija okoli nič, večjo verjetnost prirejanja poslovnega izida.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 474; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

2.
Računovodstvo v kmetijstvu
Marjeta Luknar, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Delo diplomskega seminarja predstavlja računovodstvo v kmetijstvu. Najprej se osredotoča na kmetijstvo in značilne pojme, ki se pojavljajo v zvezi z njim. Računovodenje v kmetijstvu smo najprej opredelili s pravnimi podlagami. Nato smo predstavili osnovne značilnosti računovodenja v kmetijski dejavnosti z vidika kmeta, samostojnega podjetnika in različnih oblik gospodarskih družb. Delo smo nadaljevali s posebnostmi računovodstva v kmetijstvu. Tukaj smo se srečali s pojmom poštena vrednost. Poštena vrednost je v mednarodnem računovodskem standardu 41 navedena kot najprimernejša oblika vrednotenja. Ta pa v vseh primerih vrednotenja ni mogoča. Med najbolj primernimi po našem mnenju je pri pripoznavanju zalog kmetijskih proizvodov. Delo je namenjeno predvsem spoznanju, kako voditi računovodstvo v kmetijstvu, ki je zanimivo zaradi svojih posebnosti.
Ključne besede: računovodenje v kmetijstvu, računovodstvo v kmetijstvu, SRS, MRS 41, poštena vrednost, biološka sredstva, kmetijski pridelki, posebne evidence v kmetijstvu
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 2838; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (760,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici