Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Otroški avtizem danes strokovnjaki pojmujejo kot razvojno nevrološko motnjo, ki se kaže v verbalni in neverbalni komunikaciji, tipičnih vedenjskih motnjah ter nenormalni čustveni in socialni odzivnosti. Strokovnjaki lahko postavijo diagnozo glede na tipične psihične znake najkasneje v tretjem letu otrokove starosti. Tipičnih znakov pa je kar nekaj deset in se lahko med seboj različno kombinirajo. V času otrokovega razvoja nekateri izzvenijo, lahko se pojavijo novi ali drugačni. Na splošno še vedno velja prepričanje, da je avtizem vseživljenjska motnja. En sam simptom še ni avtizem, a več ko ima otrok znakov, težje je življenje zanj, za njegovo družino in okolje, v katerem se giblje. Avtizem v praksi delimo na lažje in težje oblike. Pri lažjih oblikah je smiseln čimprejšnji specialno-pedagoški pristop z danes znanimi metodami, npr. ABA, TEACCH, PECS, Floor Time idr. Pri težjih oblikah s hudo hiperaktivnostjo, agresijo, zmanjšano sposobnostjo koncentracije, slabo vodljivostjo, govornimi motnjami, motnjami spanja ali celo epileptičnimi napadi se kot učinkovita izkaže sodobna celostna biokemična medicinska obravnava. Tu strokovnjaki paciente obravnavajo izrazito individualno, z laboratorijskimi analizami in občasnimi kontrolami uspešnosti ter tudi študijsko in raziskovalno. V diplomskem delu sta opisana dva posameznika v Zavodu Dornava, ki sta vključena v skupino šestih adolescentov z motnjo avtizma in dodatno motnjo v duševnem razvoju ter sta interdisciplinarno obravnavana.
Ključne besede: avtizem, motnja v duševnem razvoju, adolescenca, Aspergerjev sindrom, Rettov sindrom, interdisciplinarna obravnava.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 5878; Prenosov: 1091
Celotno besedilo (2,77 MB)