1.
Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogikiMarjana Vajngerl, 2018, magistrsko delo
Opis: S popotnico praškega konservatorija je Janko Ravnik leta 1919 postavil temelje klavirskemu pouku na novo ustanovljenem Konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani. Pridobil si je ugled izvrstnega pedagoga, ki je s svojim znanjem, karizmo in pedagoškim čutom uspel pridobiti v svoj razred najbolj nadarjene mlade pianiste na Slovenskem. Njegovi učenci in študenti so bili: njegov brat Anton Ravnik, Zora Zarnik, Pavel Šivic, Marijan Lipovšek, Hilda Horak, Igor Dekleva, Zdenka Novak in Tanja Zrimšek, ki so po študiju v tujini postali osrednji domači reproduktivni umetniki ter klavirski pedagogi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Čeprav so se pri učencih Janka Ravnika kasneje porajale različne metode poučevanja klavirja ter različni pogledi na klavirsko tehniko in interpretacijo, pa v temeljih pretežni del slovenske klavirske pedagogike sloni na njegovih pedagoških prizadevanjih. Ob pedagoškem delu je deloval tudi kot skladatelj in z njegovimi klavirskimi skladbami sem ga umestila med njegova učenca in študenta: Pavla Šivica ter Marijana Lipovška, oba prav tako skladatelja, klavirska pedagoga in Ravnikova dolgoletna sodelavca na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Ključne besede: JANKO RAVNIK, PEDAGOŠKO DELO, KLAVIRSKE SKLADBE, PEDAGOŠKA DEDIŠČINA, FOTOGRAF IN REŽISER
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 1561; Prenosov: 342
Celotno besedilo (10,24 MB)
