| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
OBRAVNAVA BOLNIKOV S HERNIJO DISKA V LEDVENEM DELU HRBTENICE
Nina Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hernija diska pomeni zdrk medvretenčne ploščice, ki najpogosteje nastane v ledvenem delu hrbtenice, predvsem zaradi degenerativnih sprememb. Najpogosteje se kaže z bolečino v križu, ki je še vedno eden najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika in predstavlja velik zdravstveni in ekonomski problem. Bolnike omejuje pri vsakodnevnih aktivnostih in s tem vpliva na kakovost življenja. Le ti morajo spremeniti način življenja omenjeni bolezni in svojo hrbtenico neprestano varovati. Namen: Predstaviti obravnavo bolnikov s hernijo diska v ledvenem delu hrbtenice. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali bolniki s hernijo diska varujejo svojo hrbtenico, kako jo varujejo in s katerimi težavami se srečujejo ti bolniki. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize literature. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov s hernijo diska obravnavanih v Zdravilišču Laško. Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da vsi bolniki varujejo svojo hrbtenico, vendar večji del bolnikov le ob prisotni bolečini. Srečujejo se z različnimi težavami, med katerimi prevladuje bolečina v križu, kar nas ne preseneča, saj je le-ta ena glavnih znakov hernije diska.
Ključne besede: hrbtenica, hernija diska, bolnik, medicinska sestra, rehabilitacija, zdravstvena vzgoja, Zdravilišče Laško
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 4706; Prenosov: 1034
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

12.
Alkohol in jetrna ciroza
Kaja Pongračič, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo na podlagi pregleda domače in tuje literature predstavili tveganja za nastanek jetrne ciroze, razvrstitev in vzroke jetrne ciroze, klinično sliko te bolezni, glavne zaplete in diagnostiko. Predstavili smo tudi sindrom odvisnosti od alkohola ter njegove fizične in psihične posledice. V okviru raziskovalnega dela smo izvedli raziskavo v obliki anketnega vprašalnika in ugotovili demografske podatke, poznavanje jetrne ciroze in njenih posledic ter pivske navade anketirancev. Populacija anketiranih ljudi je bila med 30. in 60. letom. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa, anketiranci pa so bili naključno izbrani. Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev redno uživa alkoholne pijače (tj. vsak dan ali vsak teden) in da se jih večina zaveda posledic, ki jih dolgotrajno pitje alkohola povzroča na jetrih. Z diplomskim delom smo potrdili že znana dejstva in tako ugotovili, da je alkohol v današnji družbi prisoten praktično povsod. Medicinska sestra je tista, ki ima pomembno vlogo tako pri zdravstveno vzgojnem delu kot pri zdravljenju jetrne ciroze in alkoholizma. Je nosilka in izvajalka zdravstvene nege, sodeluje pri izvajanju diagnostično - terapevtskega programa, prevzema pa tudi vlogo motivatorja in osebe, ki prisluhne bolniku.
Ključne besede: jetrna ciroza, alkoholizem, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2000; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (781,91 KB)

13.
Vpliv sodobne prehrane in stresa na prebavni sistem
Željka Horvat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča in rezultati raziskave vpliv sodobne prehrane in stresa na prebavni sistem. Raziskava za pridobitev podatkov glede prehranjevanja ljudi v mestu je potekala na področju Maribora, medtem ko je raziskava za pridobitev podatkov glede prehranjevanja ljudi na podeželju potekala na področju Lenarta v Slovenskih goricah. Primerjali smo način prehranjevanja ljudi v mestu in na podeželju, vpliv prehrane na zdravje in življenje. Anketni vzorec je zajemal 50 anketiranih (25 v mestu in 25 na podeželju). Posameznik je bil seznanjen z namenom in potekom raziskave ter je bila zagotovljena anonimnost. Rezultati raziskave so pokazali da ljudje dobro poznajo hitro hrano in so seznanjeni s posledicami takšnega načina prehranjevanja. Iz raziskave je razvidno da večje število anketiranih meni da se prehranjuje zdravo, tudi večje število anketiranih je odgovorilo da ne uživa hitro pripravljeno hrano in isto število anketiranih v mestu in na podeželju doživlja stres. Glede prebavnih težav smo dobili rezultate da večje število ljudi nima prebavnih težav in to kar v 60%.
Ključne besede: hitra prehrana, stres, prebavni sistem, promocija zdravja, medicinska sestra
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1673; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

14.
Program SVIT ter rak na debelem črevesu in danki
Jožica Bevc, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak na debelem črevesu in danki je zahrbtna bolezen, saj dolgo časa skriva resne bolezenske znake, ki so neznačilni in se pojavljajo pri drugih obolenjih. Ker ta vrsta raka povzroča visoko obolevnost in smrtnost, se je leta 2008 kot pilotna faza v Sloveniji začel izvajati Program SVIT – državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki bo marsikomu rešil življenje ali zmanjšal trpljenje. V prvem (teoretičnem) delu diplomskega dela sta predstavljena rak debelega črevesa in danke ter Program SVIT. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za pridobitev želenih podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, v katerega je bilo vključenih 80 naključnih mimoidočih ljudi v starem mestnem delu Celja, avgusta 2011. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali anketirani poznajo Program SVIT ter ali se odzivajo k oddaji materiala za preiskavo. Zanimalo nas je tudi, ali poznajo znake bolezni ter dejavnike tveganja za raka na debelem črevesu in danki ter preiskavo kolonoskopijo. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani bolj slabo kakor dobro poznajo Program SVIT ter da se v več kot polovici primerov odzovejo na povabilo. Anketirana skupina ljudi je seznanjena z dejavniki tveganja za nastanek raka na debelem črevesu in danki. Prepoznajo tudi bolezenske znake, ki nakazujejo na bolezen v prebavilih, vendar se za obisk pri zdravniku še vedno prepozno odločijo. Najpomembnejša preiskava pri odkrivanju raka na debelem črevesu in danki po pozitivnem rezultatu laboratorijske preiskave na prikrito krvavitev v blatu je kolonoskopija, ki je neprijetna že zaradi same priprave in poteka, zato anketiranim predstavlja »strah«.
Ključne besede: Program SVIT, rak debelega črevesa in danke, preiskava blata na prikrito krvavitev, kolonoskopija
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 2464; Prenosov: 582
.pdf Celotno besedilo (754,99 KB)

15.
Obravnava bolnika z ledvično odpovedjo in zdravljenje s hemodializo
Danijela Pranjić, 2011, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je poudarek na hemodializi, nadomestnem zdravljenju, ki je nujen način obravnave bolnika s kronično ledvično odpovedjo. Z anonimno anketo, ki smo jo opravili na Oddelku za hemodializo v UKC Maribor, smo ugotovili, da se vsi anketirani bolniki ne držijo stroge diete in, da kljub popolni spremembi načina življenja vsi anketirani bolniki ne menijo, da se je kakovost življenja kako spremenila.V prvem delu diplomskega dela smo opisali anatomsko zgradbo ledvice in njeno delovanje. Navedli smo tudi diagnostiko ledvičnega delovanja, preiskave s katerimi ugotavljamo ledvično funkcijo ter bolezenska stanja, ki lahko privedejo do popolne odpovedi ledvic.V nadaljevanju smo opisali tudi druge možnosti zdravljenja ledvične odpovedi, kot so peritonealna dializa in transplantacija. Opisali smo postopek izvajanja hemodialize, za katero je potrebna popolna psihofizična priprava bolnika ter možne komplikacije, ki se lahko pojavijo pri izvajanju hemodialize. Navedli smo tudi težave, ki lahko pestijo bolnike pri prilaganju na življenje s hemodializo. V vsem tem je tudi poudarjena vloga medicinske sestre, ki je pomembna pri celostni psihofizični obravnavi bolnika. Medicinska sestra je pomembna tudi kot svetovalec, kar je še posebej pomembno pri bolnikih, ki se šele uvajajo v hemodializo in v popolnoma nov način življenja.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, dializa, ledvična odpoved, psihofizična priprava, svetovanje
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2642; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

16.
17.
Kakovost življenja pacienta s kroničnim revmatoidnim artritisom
Ivana Bogdanović, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V diplomskem delu bomo predstavili kronični revmatoidni artritis, kronični potek bolezni in različne oblike zdravljenja. Revmatoidni artritis je avtoimunska, kronično vnetna sistemska bolezen, ki večinoma prizadene sklepe, lahko tudi vse ostale organske sisteme. Kar polovica obolelih ljudi mora delovno mesto zapustiti v manj kot 10 letih od začetka bolezni. Revmatoidni artritis se pogosteje pojavlja pri ženskah v starosti od 30 do 50 let in lahko nezdravljen vodi v invalidnost. Namen. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti v kolikšni meri se spremeni življenje, ko pacient zboli za kroničnim revmatoidnim artritisom in kakšni so načini zdravljenja oziroma upočasnitve bolezni. Metode. V okviru diplomskega dela je bila izvedena kvalitativna raziskava, in sicer s pomočjo študije primera in intervjuja s pacientko v domačem okolju. Rezultati. Ugotavljamo, da pacientki s kroničnim revmatoidnim artritisom ob pojavu bolezni upade kakovost življenja, saj ni zmožna več opravljati vsakodnevnih aktivnosti, hoditi v službo, tudi družbeno se pacient umakne, zapre vase. Fizične težave nastopijo pri vstajanju iz postelje in samooskrbi. Prisotna je nenehna bolečina, kar vzbuja pri pacientki negativna čustva. Z uporabo terapevtskih pomagal, opornic in redno vsakodnevno telesno telovadbo pacientka preprečuje jutranjo okorelost sklepov ter izboljša gibljivost, kar ji omogoča opravljanje vsakodnevnih opravil. Ponovno se ji vzbuja občutek, da živi delno kakovostno življenje, čeprav še vedno razmišlja, kako je živela pred boleznijo.
Ključne besede: kronični revmatoidni artritis, zdravljenje, kakovost življenja, bolečina.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1175; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (511,59 KB)

18.
Zdravstvena nega pacienta z diseminiranim plazmocitomom
Tina Brunčko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali bolezen diseminirani plazmocitom, ki je pogostejši pri starejših osebah. Predstavili smo vrste diseminiranega plazmocitoma, klinično sliko, zaplete bolezni ter zdravljenje. V raziskovalnem delu diplomskega smo izdelali študijo primera pacienta z diseminiranim plazmocitomom, pri katerem smo ugotavljali aktualne ter potencialne negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Podatke smo pridobili s pomočjo konceptualnega modela Virginie Henderson, pogovorom in opazovanjem pacienta ter pregledom in analizo medicinske in negovalne dokumentacije. Izdelali smo načrt zdravstvene nege ter predstavili aktivnosti medicinske sestre pri pacientu. V času obravnave so bili pri pacientu ugotovljeni naslednji negovalni problemi: neučinkoviti vzorci dihanja, kronična bolečina, nevarnost infekcije, utrujenost ter strah. Medicinska sestra v času obravnave posveča pacientu posebno pozornost pri zmanjšanju telesnih bolečin, mu nudi čustveno oporo ter deluje zdravstveno vzgojno.
Ključne besede: Diseminirani plazmocitom, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1320; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (500,37 KB)

19.
Principi nutrigenomike v povezavi s prehranjevalnimi navadami in vpliv na obolenja širokega črevesja in danke
Vanesa Žderić, 2012, magistrsko delo

Opis: Pomemben del zdravega načina življenja je brez dvoma ustrezno živilo, povezano z zdravimi in varnimi prehranjevalnimi navadami ljudi. Povezanost hrane z zdravjem je znano že stoletja. Najnovejša dognanja medicinskih raziskav 21. stoletja razkrivajo, da lahko hrana vpliva tudi na naše gene. Razvila se je nutrigenomika, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Na podlagi raziskav in tehnološkega razvoja na področju nutrigenomike bodo prehranski strokovnjaki v prihodnosti dobili veliko novih informacij in nova znanja. V naši raziskavi, ki je potekala od februarja 2012 do marca 2012 na Kliničnem oddelku za interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, anketni vprašalnik, ki je vseboval 40 vprašanj. V vzorec smo zajeli 53 oseb, ki so opravili kolonoskopijo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, kakšne so značilnosti njihovih prehranjevalnih navad, njihov življenjski slog in kakšna je njihova samoocena na vprašanje, ali menijo, da se prehranjujejo zdravo. Anketirance smo obravnavali v dveh skupinah, in sicer v eni skupini tiste, ki so jim izvidi pokazali simptomatiko organskih črevesnih obolenj, in v drugi skupini tiste z negativnim izvidom. Podatki so bili statistično obdelani in analizirani; statistično značilne razlike posameznih parametrov med različnimi obravnavanji so bile P < 0,05, statistično neznačilne razlike pa pri P ≥ 0,05.
Ključne besede: hrana, varna hrana, nutrigenomika, imunski sistem, prebava, bolezni črevesja
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1285; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

20.
Obravnava pacienta z rakom debelega črevesa ali danke
Maja Pintar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili rak debelega črevesa in danke, ki je drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Namen diplomskega dela je predstaviti rak debelega črevesa ali danke, dejavnike tveganja, znake bolezni in zdravstveno vzgojo pacienta ter na osnovi študije primera ugotoviti negovalne probleme pri pacientu z rakom debelega črevesa ali danke. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo na osnovi študije primera ugotovili negovalne probleme pri pacientki z rakom danke. Podatke smo pridobili od pacientke – z metodo opazovanja, merjenja in intervjuja oz. pogovora. Prav tako smo podatke pridobili od članov negovalnega in zdravstvenega tima. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson ter na osnovi zbranih podatkov izpostavili negovalne diagnoze in izdelali načrt zdravstvene nege. Pacientka, ki jo bomo predstavili v raziskovalnem delu diplomskega dela, je stara 86 let. Za rakom danke je zbolela leta 1984, ko je bila stara 58 let. Torej od leta 1984 ima narejeno kirurško odprtino imenovano sigmokolostoma. Bila je močna oseba in se je za svoje življenje borila. Nekaj časa po operativnem posegu se je izogibala težjim fizičnim opravilom, telesni aktivnosti in določeni prehrani, po obdobju okrevanja, pa je živela normalno kvalitetno življenje. Če ima človek voljo, moč in pozitivno mišljenje na uspešno zdravljenje bo vsekakor premagal še najtežjo oviro, ki mu je stkana v življenju.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, dejavniki tveganja, črevesna stoma, zdravstvena nega.
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1615; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici