| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 141
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
101.
RAZVOJ EKOLOŠKEGA POSLOVANJA V PODJETJU SUMMIT LEASING D.O.O.
Katarina Podgoršek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se odločili predstaviti razvoj ekološkega poslovanja v podjetju Summit leasing Slovenija d. o. o. Onesnaženje okolja je eden največjih problemov današnjega časa, ki se ga zaveda tudi vse več podjetij oziroma njihovih managerjev, ki masovno poslujejo s papirjem in drugimi naravnimi viri. V prvem delu diplomskega dela smo teoretično predstavili nekatere pojme, ki se tičejo ekologije oz. ekološkega managementa. Podjetje Summit leasing Slovenija d. o. o., ki se ukvarja s financiranjem vozil in potrošniškim kreditiranjem manjših vrednosti, s svojim načinom dela zadnja leta izboljšuje in nadgrajuje svoje dosedanje poslovanje ter ga spreminja v okolju prijaznega. Tak način pozdravljajo tako zaposleni v podjetju, kot tudi njihovi poslovni partnerji ter stranke, saj mnogo procesov dela prihrani precej časa in denarja tudi njim. Spremembe seveda zahtevajo tudi precejšen finančni vložek, a na to je potrebno gledati dolgoročno, saj se vodstvo Summit leasinga dobro zaveda, da je to naložba v prihodnost in da se vložek povrne s še večjimi dobički v poslu. Skozi diplomsko nalogo smo pri zaposlenih s pomočjo ankete preverili tudi, kakšna je njihova ekološka ozaveščenost, kako gledajo na procese dela, ali so naklonjeni danim spremembam in kakšni so njihovi predlogi za izboljšave. Anketa je pokazala, da so zaposleni ekološko zelo ozaveščeni, da so z načinom dela v podjetju sicer zadovoljni, a da je prostora za izboljšave še kar nekaj. Ker skrb za okolje tako postaja sestavni del podjetniške strategije, je samo delo potrebno načrtovati tako, da bo okolju prijazno in ne bo povzročalo prevelikih škodljivih posledic. Zato so vodilni v podjetju vedno odprti tudi za predloge svojih zaposlenih, ki skozi svoje delo najlažje podajo konkretne predloge za izboljšave. In ravno na podlagi sodelovanja in izmenjave informacij z zaposlenimi vodstvo podjetja nenehno vidi nove rešitve na področju procesov dela.
Ključne besede: ekologija, poslovanje, ekološka zavest, motivacija, zaposleni
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 321; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (687,16 KB)

102.
INTEGRACIJA GLUHE OSEBE S POLŽEVIM VSADKOM V DELOVNO OKOLJE
Ada Trkulja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Gluhota je nevidna invalidnost, ki je slišeči ljudje dejansko ne opazimo. Šele ko pridemo v stik z gluhimi ljudmi, dojamemo, da je to zelo visoka stopnja telesne prizadetosti. V življenju nisem spoznala veliko gluhih (pred 20 leti se jim je reklo gluhonemi, ker ne morejo govoriti). Leta 2012 sem spoznala Barbaro Vegelj, ki je stoodstotno gluha od rojstva. Zaradi sistema, ki nas omejuje na vsakem koraku, nam takih oseb ni omogočeno poglobljeno spoznati, zlasti ne njihovega soočanja z okolico. A Barbara Vegelj je drugačna. Ona govori, ne kreta, nima stika z gluhimi – bila je prva, ki je stopila v redno osnovno šolo in ne v Zavod za gluhe in naglušne. Zame in za prijatelje je s tega zornega kota fenomen. Običajno se je integrirala v svet slišečih – najprej kot osnovnošolka, potem srednješolka in kasneje študentka. Seveda je morala premagati veliko ovir, vsako leto lažje, kar je nepojmljivo tako za stroko kot za nas slišeče. Sedaj normalno govori, česar se je naučila kot popolnoma gluha oseba. Če bi jo starši dali v Zavod za gluhe in naglušne, bi bila verjetno kot večina ostalih seznanjena samo z ročnimi spretnostmi, saj gluhi ne znajo govoriti in komunicirati in jim ne preostane drugega, kot da delajo z rokami in v tišini. A ona se je za vse doseženo borila. Pri tem ji je najbolj pomagala mati, ki ji je brala in jo popravljala, dokler ni pravilno izgovarjala besed (palec je na primer položila na mamino grlo in preko vibracij začutila besedo). Rojena je bila leta 1977, šele pri treh letih so ugotovili, da je gluha. Do svojega 28. leta je uporabljala slušne aparate, ki ji skoraj nič niso pomagali zaradi visoke izgube sluha. »Brala« je z ustnic. Pri 28 letih je dobila polžev vsadek. Od takrat sliši žuborenje vode, petje ptic, glasove čričkov… Stroka je še vedno mnenja, da se nikakor ne moreš naučiti govoriti, če do četrtega leta ne dobiš polževega vsadka. Barbara Vegelj je primer gluhe osebe, ki je zavrgla vse teorije. Čeprav jo stroka v Sloveniji pozna, je nikoli ne povabijo kot predavateljico in up za starše, ki se jim rodijo gluhi otroci. Zase pravi, da v tem ni posebna, da bi se lahko vsak naučil govoriti in poslušati. Sistem pa je tisti, ki na tem področju izobražuje strokovnjake, ki verjamejo le tistemu, kar jih sistem nauči. Oni nato, hote ali nehote, omejujejo gluhe ljudi, ki se kasneje ne morejo vključiti v svet slišečih. Tudi starši gluhih otrok ne bi smeli gluhote dojemati kot nečesa, kar se ne da premagati. Starši so tisti, ki morajo otroku na prvem mestu nuditi vso oporo, tako čustveno kot pomoč pri učenju, govoru in poslušanju. Zavedati se morajo, da je branje knjig na prvem mestu pri pridobivanju besednega zaklada in komunikaciji, čeprav je v to potrebno vložiti mnogo več truda kot pri nas slišečih. V diplomski nalogi bi rada zavrgla teorije, ki so še sedaj prisotne v Sloveniji, da gluh človek, brez polževega vsadka, ne more normalno govoriti. V zadnjih 30 letih se v naši državi skorajda nič ni spremenilo pri gluhih in naglušnih, le to, da je bil sprejet znakovni jezik, ki pa, žal, gluhemu človeku ne pomaga ravno pri funkcionalni pismenosti. Gluhi med seboj komunicirajo v znakovnem jeziku, a slišeči, žal, ne uporabljamo njihovega jezika. Posledično se gluhi ne morejo integrirati v svet slišečih, zelo težko dobijo službo in nemalokrat so breme državi, ki jih je sama pripeljala do tega. Diplomsko delo je namenjeno vsem gluhim, njihovim staršem in strokovnim delavcem, predvsem pa je predstavitev Barbare Vegelj, ki je v svojem življenju dokazala, da se da normalno živeti v svetu slišečih, imeti poklic, delo in življenje kot mi, slišeči, in ki je kljub zavrtemu sistemu dokazala, da je vse mogoče doseči s trdno voljo, vztrajnostjo in z delom.
Ključne besede: gluhota, govorjenje, branje z ustnic, polžev vsadek, rehabilitacija
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 611; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

103.
IZDELAVA EMULZIJ S KUTROM IN PRETOČNIM KUTROM – PRIMERJAVA
Gregor Pavkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo opravili poskus, pri katerem smo primerjali dve različni tehnologiji za izdelavo mesnih emulzij. Prva tehnologija je izdelava mesnih emulzij s kutrom, druga pa je izdelava mesnih emulzij s pretočnim kutrom. Mesne emulzije s prvo tehnologijo v podjetju izdelujemo že preko 30 let in trenutno uporabljamo 15 let star kuter, za test s pretočnim kutrom pa smo od našega dobavitelja prejeli testno opremo, ki je primerljiva obstoječi opremi. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, katera tehnologija in oprema sta ustreznejši za našo specifično proizvodnjo in za katero tehnologijo se bomo odločili, ko se bo pokazala potreba po zamenjavi opreme. Kot prvo je bilo za nas pomembno, da se z uporabo pretočnega kutra končna kakovost izdelkov ne spremeni oziroma se izboljša. Še posebej se ne sme spremeniti tekstura izdelkov, ker so jo kupci vajeni, zaželeno pa je izboljšanje obdelave izdelkov. Ugotoviti smo želeli razlike med opremama glede porabe električne energije, kapaciteti izdelave emulzij, časovne in stroškovne učinkovitosti, teksture in videza prereza izdelka. Ob upoštevanju vseh zahtev in dejavnikov smo ugotovili, da je za našo proizvodnjo hrenovk najprimernejša vmesna varianta, torej kombinacija izdelave emulzij s kutrom in mikrokutrom.
Ključne besede: hrenovke, mesna emulzija, kuter, pretočni kuter, tekstura
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 382; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

104.
ODNOS UPORABNIKOV DO EKOLOŠKO PRIDELANE HRANE
Tanja Osolnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnjem času ekološkemu kmetijstvu predpisujemo velik pomen. Način razmišljanja je bistveno drugačen kot pred leti, zato se nagibamo k uporabi čim bolj kakovostne, zdrave in okusne hrane, ki je pridelana na naraven način. V teoretičnem delu diplomskega dela smo obravnavali pomen ekološkega kmetijstva, kakšne so prednosti in slabosti le-tega ter vsebnost ekoloških živil. Obravnavali smo tudi način preusmeritve iz konvencionalnega v ekološko kmetijstvo, certificiranje in vlogo države. V drugem, raziskovalnem delu, sta nas zanimala predvsem način življenja in uporaba ekoloških živil prostovoljnih udeležencev v anketi. Ugotovili smo, da je delež zaupanja uporabnikov v ekološke pridelke večinski, ravno tako pa jim je najvažnejši faktor pri odločanju nakupa kakovost in šele nato cena.
Ključne besede: • Ekološko kmetijstvo • Certificiranje • Kontrolne organizacije • Subvencioniranje
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 415; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

105.
Okoljski vidik receptivne turistične agencije
Sašo Zver, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V tej diplomski nalogi se bomo posvetili okolju in turizmu. Ti dve besedi vzbujata pri človeku pozitivne občutke, zato se nam zdi pomembno bolj podrobno raziskati skupne točke med njima. Izpostavili bomo predvsem negativne učinke turizma na okolje, oziroma ugotavljali zakaj do teh pride in na kakšen način lahko ta vpliv zmanjšamo. Po drugi, pozitivni strani je prav želja ljudi po potovanju, raziskovanju in spoznavanju novih krajev in kultur vplivala na izpostavljanje pomembnosti okoljevarstvene tematike na globalni ravni. S pojavom interneta in še hitrejšim širjenjem informacij se je kaj hitro na turistično privlačen zemljevid s svojo naravno in kulturno dediščino uvrstila tudi Slovenija. Z rastjo števila turistov so pri nas zrasle receptivne turistične agencije, ki ponujajo svoje storitve tujim gostom. Takšen tip turistične agencije je tudi Slovenia Explorer, ki se z organizacijo izletov po Sloveniji ukvarja že več let in je zato primerna organizacija za raziskavo različnih vplivov, ki jih ima na okolje in trg. V diplomski nalogi se bomo ukvarjali z okoljevarstvenimi problemi, ki nastanejo pri samem delovanju receptivne turistične agencije in podali konkretne rešitve ter ukrepe na ključnih področjih, ki zadevajo tak tip turistične agencije in kjer ima le-ta še veliko neizkoriščenega potenciala, ki bi ugodno vplival na okolje in njeno poslovanje. S hitro rastjo v relativno kratkem času postaja krog in domet agencije, ki širi zavest o pomembnosti varovanja okolja, vedno večji. To (ne)zavedanje deležnikov v turistični panogi receptivne agencije premalo izkoristijo. Rešitev za to bi bila trajnostno zelena (poslovna) politika organizacije. Naslednji problem, ki je tudi povezan s prejšnjim, je, da ta tip agencije daje premajhen pomen okoljskim znakom pri svoji promociji in prodaji storitev. Dolgoročno rešitev vidimo v pridobitvi EKO–certifikata, sodelovanjem z raznimi vladnimi in nevladnimi okoljevarstvenimi organizacijami in vključitvijo v zeleno shemo Slovenskega turizma. V diplomski nalogi bomo poizkusili zaobjeti celotno okoljsko sliko receptivne turistične agencije in podali veliko manjših in večjih ukrepov, prilagoditev in rešitev okoljevarstvenih problemov s katerimi se agencija srečuje na več področjih, da bi s tem ustvarili okvir, ki bo usmerjen v trajni razvoj, organsko rast agencije, k ustvarjanju široke blaginje prebivalstva, ohranitev in zaščito flore in favne, kulture in narave, ki sloni na zeleni steni.
Ključne besede: Okolje, Turizem, Receptivna turistična agencija, Okoljevarstvo, Predlogi rešitev
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 568; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

106.
SODOBNE REŠITVE PRI UPORABI NAKUPOVALNIH VREČK
Simona Zupanc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga opisuje velik problem sodobne družbe - prenasičenost z odpadnimi plastičnimi vrečkami, ki zelo obremenjujejo okolje in potrebujejo izjemno veliko časa za razgradnjo. Naloga se ukvarja tudi z možnimi alternativnimi rešitvami za to pereče vprašanje. V prvem poglavju je predstavljena problematika plastične embalaže. Pri tem smo se predvsem osredotočili na problem plastičnih vrečk HDPE (polietilen visoke gostote- vrečke, katere se uporabljajo za sadje, zelenjavo in mesne izdelke in so brezplačne) in LPDE (polietilen nizke gostote- vrečke, katere so v prosti prodaji na blagajnah). Drugi del opisuje teoretične osnove plastične embalaže, materiale, iz katerih je sestavljena, njihov pomen za družbo in okolje ter vplive na okolje. Predstavljene so alternative plastični vrečki (papirnata, bombažna, trajna in biorazgradljiva vrečka). Tretji del je namenjem biorazgradljivi plastiki, s katero se vse pogosteje srečujemo v zadnjih letih. Opisane so glavne surovine za izdelavo teh vrečk. Obrazložene so tudi oznake, po katerih se kupec lahko prepriča o dejanski naravi materiala, iz katerega je vrečka narejena. V četrtem delu se osredotočimo na anketni del. Naše ugotovitve, zbrane na podlagi anonimne ankete, tudi obrazložimo. Peto poglavje je namenjeno raziskovalnemu delu, ki obsega opazovanje potrošnikovih navad ter lastno primerjavo primernosti različnih nakupovalnih vrečk.
Ključne besede: plastična embalaža, nakupovalne vrečke, trajne vrečke, biorazgradljive vrečke biorazgradljive vrečke biorazgradnja vpliv na okolje
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

107.
Ekološka vzgoja za prihodnost
Carmen Rokavec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Odpadki za Slovenijo in svet predstavljajo vedno večji problem. Načrtno se je treba čim prej ekološko ozavestiti in prispevati k varovanju okolja. Prav zaradi tega smo se odločili raziskati stanje ločevanja odpadkov v Vrtcu Mojca, Enota Muca. Izsledki ankete so pokazali, da poteka ločeno zbiranje odpadkov na zadovoljivi ravni. Ugotovili smo, da so se otroci ob naravoslovnih dejavnostih, pravljicah in ob igri začeli zavedati sebe in prispevati svoj delček k celoti. Dejstvo je, da starši in vzgojitelji učimo otroke in jih vzgajamo ekološko, velikokrat pa tudi otroci aktivno sodelujejo in opozorijo na storjene napake pri ločevanju ali ravnanju z odpadki. V procesih ločevanja in recikliranja odpadkov ohranjamo naravne vire, varujemo naravo in industriji vračamo surovine za proizvodnjo novih izdelkov. Možnosti za napredek pri ločenem zbiranju so vedno na voljo. V prihodnosti je treba največ narediti na preprostem načelu, imenovanem manj je več. Manj proizvedenih odpadkov pomeni več možnosti za ohranitev naravnega okolja.
Ključne besede: odpadki, ekološka ozaveščenost, varovanje okolja, ločevanje odpadkov, naravno okolje
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 451; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

108.
ORGANIZACIJSKI MODEL RECIKLIRANJA ODSLUŽENIH OSEBNIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI
Amer Šehović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili organizacijski model recikliranja odsluženih vozil v Republiki Sloveniji. Osredotočili smo se predvsem na tri največje probleme. Prvi problem je premalo oddanih vozil v razgradnjo. Rešili smo ga tako, da bi zadnji lastnik vozila, ki bi pripeljal vozilo v razgradnjo znotraj sheme Ekomobil, dobil eko bon, ki bi ga unovčil pri nakupu novega avtomobila. Eko bon bi se financiral iz prodaje naftnih derivatov, in sicer bi za vsak prodan liter zaračunali dodatno en eko cent. Drugi problem je vztrajno padanje prodaje vozil domačim kupcem in s tem staranje voznega parka. To smo rešili že delno posredno, saj bi eko boni povečali prodajo. Za pravi zagon prodaje bi v dogovoru s prodajalci in uvozniki le-ti ponudili dodatni popust za imetnike eko bona. Tretji problem je evidenca odjavljenih vozil z izjavo o lokaciji vozila, ki je v realnosti popolnoma netočna. To smo rešili z uvedbo davka na odjavljena vozila. V določenem prehodnem obdobju bi lastniki vozil sami sporočili na upravni enoti, da vozila ni več na lokaciji. Po tem obdobju bi okoljski inšpektorji ukrepali.
Ključne besede: izrabljena motorna vozila, recikliranje vozil, razgradnja vozil
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 474; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (496,37 KB)

109.
Uvedba nove proizvodne linije kakavovih izdelkov v podjetju Mercator Emba d.d.
Aljoša Imamović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo opisali poslovne oziroma proizvodne procese, ki se navezujejo na tipe proizvodnje. Poudarek je bil predvsem na prikazu proizvodnje kot transformacijskega procesa z vhodom in izhodom, v katerem se razpoložljivi viri preoblikujejo v izdelke z dodano vrednostjo. Podali sem nekaj definicij procesov različnih avtorjev, ki nas učijo, da sta temelj uspešne proizvodnje organizacija in načrtovanje vseh aktivnosti v podjetju, od ideje do končnega izdelka. V delu smo predstavili podjetje Mercator-Emba d. d., njihove izdelke, vizijo in cilje. Podjetje je vedno znova pod vplivom nepredvidljivih sprememb na trgu, zaradi česar je prisiljeno k prilagajanju razmeram z namenom ostati konkurenčno. Eden od načinov za dosego tega cilja so investicije in razvoj. Zaradi vseh dejavnikov se je podjetje odločilo za investicijo v umestitev nove proizvodne linje instant kakavovih izdelkov, kar je tudi tema pričujočega diplomskega dela. V delu smo predstavili uvedbo nove proizvodne linije, način umestitve linije v proizvodno halo, tehnološki proces instantizacije in celotno proizvodno linijo od surovine do končnega izdelka. Poleg tega smo opisali tudi podporo proizvodnim procesom, ki vključuje certifikate sistema kakovosti, informacijsko tehnologijo ter odgovorno ravnanje z okoljem. S pomočjo investicijskega izračuna in finančnega izračuna pričakovanega donosa smo v nalogi prikazali tudi dolgoročno ekonomsko upravičenost investicije. Uvedba linije je predstavljala več izzivov, in sicer umestitev pakirnih strojev in reprodukcije stroja za instantizacijo kakava ter težave s kadrovanjem zaradi tehnoloških in organizacijskih novosti. Rešitev smo prikazali z idejo reorganizacije ključnih delavcev ter zaposlitvijo novih delavcev, ki imajo željo po učenju in napredovanju. Ključnega pomena je tudi stalno motiviranje zaposlenih. Z opisano investicijo je podjetje obdržalo ključne kupce, hkrati pa lahko pričakuje, da bo sčasoma pridobilo številne nove kupce.
Ključne besede: proizvodni proces, uvedba nove proizvodne linije, organizacija proizvodnje, načrtovanje proizvodnje, upravičenost investicije.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 447; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (10,98 MB)

110.
PROBLEMATIKA NADOMEŠČANJA OKOLJSKO MANJ SPREJEMLJIVIH MATERIALOV Z OKOLJSKO SPREJEMLJIVEJŠIMI MATERIALI NA PODROČJU LEPIL
Roman Vollmayer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili delitev lepil in njihovo uporabo v proizvodnji. Opisali smo več vrst delitev lepil in podrobneje analizirali in opisali industrijska lepila (tista, ki jih proizvaja podjetje Kemis plus d. o. o.) in njihovo uporabo. Poseben pomen smo posvetili opisu industrijskih lepil, saj je njihova izdelava in nadalje uporaba zaradi vsebnosti strupenih snovi nevarna in škodljiva zdravju in okolju. Zaradi njihove škodljivosti smo opisali tudi način ravnanja z lepili, ko le-ti postanejo odpadki. Pregledali in opisali smo tudi zakone na Evropski in nacionalni ravni ter druge uredbe in določila. Posebno pozornost smo posvetili ISO standardoma 9000 in 14000, ki najbolj natančno opisujeta priporočila, načine in postopke za ravnanje z odpadki. Opisali smo, katere snovi so bile pri izdelavi lepil zaradi svoje strupenosti in škodljivosti odstranjene oziroma zamenjane z manj škodljivimi. Z anketo smo skušali izvedeti, ali ljudje, ki pri svojem delu uporabljajo lepila, poznajo postopke pravilnega lepljenja, uporabljajo zaščitna sredstva, ločujejo odpadke ter ali poznajo ISO standarda 9000 in 14000 in njun pomen. Na koncu diplomskega dela smo opisali priporočila na individualni, nacionalni in svetovni ravni, ki naj bi se izvajala za čim boljše doseganje varovanja zdravja ljudi in okolja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - industrijska lepila, - anorganska lepila, - varovanje okolja, - ravnanje z odpadki, - vodni viri
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 364; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici