| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Model permanentne implementacije varnostne kulture v podjetja na podlagi ergonomskih načel
Marjan Krnc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Reaktivno delovanje smo v raziskovanih podjetjih spremenili, saj smo prešli v sistem proaktivnosti. V podjetja smo implementirali inovativne sisteme varnosti in zdravja pri delu ter inovativne permanentne modele varnostne kulture z vključevanjem ergonomskih načel. Cilj podjetij je bil doseči dolgoročno trajnostno spremembo obnašanja glede varnosti na vseh slojih od vodstva do terena. Sledil je pristop vseh zaposlenih k izgradnji učinkovitega sistema varnosti in zdravja pri delu ter permanentne varnostne kulture v podjetju. Pri raziskavi in analizi smo se s pomočjo pridobljenih odgovorov iz anketnega vprašalnika za 507 zaposlenih in 13 različnih podjetij omejili na statistično analizo varnostne kulture, implementiranih ergonomskih načel in dokazovanje postavljenih hipotez. Analiza je dokazala, da je človeški faktor glavni vzrok za nezgode. Ugotovili smo, da nezgode niso odvisne samo od usposobljenosti, ozaveščenosti, ustreznega sistema varnosti in zdravja pri delu, ustrezne varnostne kulture, dobrih delovnih ali ergonomskih pogojev, temveč so tudi splet nesrečnih okoliščin – dejavnikov in se dogajajo vsem. Dokazali smo, da se zaposlenim v podjetjih z nizkim indeksom varnosti, z nizko varnostno kulturo, zaposlenim brez ustrezne vrednote za varnost in s slabšimi ergonomskimi načeli nezgode dogajajo pogosteje. Prav tako smo ugotovili, da se zaposleni ločijo po skupinah glede na indeks varnosti. Skupina, ki ima slab faktor varnosti, ima tudi največji delež nezgod in hkrati najmanjše zaznavanje incidentov/nevarnih dogodkov. Zato mora biti cilj vsakega podjetja napredovanje zaposlenih v boljšo skupino, v kateri je razmerje bolj ugodno. In če bodo podjetja sledila rezultatom analize, da bodo permanentno delala na motivaciji in usposabljanju, na ozaveščanju in razumevanju ter zavedanju in upoštevanju predpisov in postopkov, vzpostavila pravo zaupanje v poročanje, bodo dejansko dosegla večjo varnost in zdravje pri delu. Zaključujemo, da je model permanentne implementacije z vključevanjem ergonomskih načel prava pot za izboljšanje stanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Model je treba dejansko živeti v praksi in stalno spremljati učinke, ki so osnova za nenehno izboljšanje oz. nadaljnji razvoj modela.
Ključne besede: varnostna kultura, nezgoda, varnost, vrednota, ergonomija
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 856; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici