| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnostres med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji
Verica Projkov, 2021, magistrsko delo

Opis: Novonastala situacija s pandemijo COVID-19 je prinesla številne prilagoditve na delovnih mestih. Veliko število ljudi je bilo na neki način prisiljeno pričeti delati od doma, kar je posledično privedlo do povečane ravni stresa. Prav tako je delo od doma zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, za katero so zaposleni bolj ali manj usposobljeni. Višja kot je stopnja (tehno)stresa, večje so možnosti za pojavo nezaželenih oz. negativnih učinkov. Med poklice, ki pri svojem delu najbolj pogosto uporabljajo IKT, sodijo zaposleni v računovodstvu, marketingu, menedžmentu, arhitekti, dizajnerji ipd. Tej skupini so se pridružili tudi zaposleni v šolstvu, saj je izobraževanje v času pandemije COVID-19 prešlo v izobraževanje na daljavo. Pri tem so učitelji morali prilagoditi svoj način poučevanja, ki je zajel uporabo IKT. Glede na to, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni, predvidevamo, da so v koronačasu doživeli tehnostres v večji ali manjši meri. Simptome, povzročitelje in inhibitorje ter načine za spopadanje s tehnostresom in stresom smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Prikazana je tudi uporaba IKT v izobraževanju ter njene komponente in oblike učenja z njeno uporabo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je tehnostres vplival na osnovnošolske učitelje v Sloveniji. Še posebej nas je zanimalo, kako je povečana uporaba IKT vplivala na slovenske osnovnošolske učitelje v času pandemije koronavirusa. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da starost vpliva na raven tehnostresa, in sicer so starejši učitelji bolj izpostavljeni tehnostresom kot mlajši. Kar se tiče povzročiteljev tehnostresa, pa smo ugotovili, da sta tehnokompleksnost in tehnopreobremenjenost glavna povzročitelja tehnostresa pri starejših učiteljih. Glede stopnje poučevanja smo spoznali, da je tehnokompleksnost glavni razlog za tehnostres pri zaposlenih v šolski svetovalni službi. Ne nazadnje pa smo ugotovili, da so starejši učitelji in učitelji razrednega pouka doživeli višjo raven tehnostresa v času pandemije.
Ključne besede: stres, tehnostres, IKT, slovenski osnovnošolski učitelji, izobraževanje na daljavo
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Model uporabe mobilnega telefona pri pouku v osnovni šoli
Tjaša Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Za vnos sprememb v pouk, način in dinamiko dela ima učitelj na voljo različne didaktične strategije, ki so se razvijale skozi zgodovino razvoja pedagogike. Uporaba le-teh znotraj pouka učencem nudi razvoj sposobnosti in spretnosti, ki jih učenci dosegajo preko lastne miselne aktivnosti in dela. Z vključitvijo mobilnega telefona k didaktičnim strategijam se motivacija, splošno zanimanje in načini za odkrivanje novega znanja še dodatno povečajo. Namen magistrske naloge je bil izdelati model uporabe mobilnega telefona pri pouku, ki smo ga naredili na podlagi teoretičnih izhodišč in rezultatov anketnega vprašalnika. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na didaktične strategije, ki jih učitelji lahko uporabljajo pri pouku, pri čemer smo vključili tudi uporabo mobilnega telefona in navedli njegove prednosti pri delu v šoli. V raziskavi, ki smo jo naredili z anketnim vprašalnikom, je sodelovalo 21 predmetnih učiteljev iz različnih osnovnih šol. V raziskavi nas je zanimalo, ali učitelji v pouk vključujejo mobilni telefon in katere didaktične strategije znotraj pouka uporabljajo. Rezultati so pokazali, da uporaba mobilnega telefona pri učiteljih še ni tako razširjena, pri tistih, ki ga pa uporabljajo, pa je uporaba omejena na posamezne teme, ki jih učitelji izberejo. Pri pouku učitelji najpogosteje uporabljajo timski, projektni in problemski pouk, v okviru katerih mobilni telefon vključujejo občasno, in sicer le ob določenih temah.
Ključne besede: mobilni telefon, didaktična strategija, mobilno izobraževanje, mobilna aplikacija, pouk
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Statistične metode z računalnikom za pedagoge
Tomaž Bratina, 2021

Opis: Publikacija je namenjena predstavitvi lastnosti, pomena in uporabe statističnih metod v pedagoškem raziskovanju. Vsaka statistična metoda je predstavljena s krajšo teoretično razlago in videoposnetkom, ki vsebuje razlago postopkov potrebnih za izvedbo statistične obdelave podatkov z izbrano statistično metodo v programu SPSS ter interpretacijo izidov obdelave. Izid obelave je uporabniku na voljo kot datoteka izvornega izpisa iz programa SPSS in kot univerzalna besedilna datoteka. Publikacija omogoča shranjevanje datotek izpisov in datotek podatkov, ki so bili uporabljeni v razlagah in s tem kasnejšo samostojno izvedbo istih statističnih obdelav.
Ključne besede: statistika, SPSS, statistične metode, metodologija, pedagoško raziskovanje
Objavljeno: 18.05.2021; Ogledov: 173; Prenosov: 34
URL Povezava na datoteko

4.
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestu
Anja Švigelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 0

5.
Dostopnost digitalnih produktov za vse
Matjaž Debevc, 2021

Opis: Dostopnost produktov v okviru informacijske in komunikacijske tehnologije postaja s širjenjem kroga uporabnikov tudi na osebe z različnimi oblikami oviranosti pomemben dejavnik pri analizi, izdelavi in ocenjevanju računalniških aplikacij, spletnih strani in mobilnih aplikacij. Monografija predstavlja pomemben korak v osveščanju, izobraževanju in usposabljanju vseh oseb, ki se srečajo z vprašanjem, zakaj in kako pripraviti ustrezno prilagojene aplikacije in produkte, da bodo dostopni vsem. V delu so zajete osnove, ki so potrebne za to, da lahko vsak analitik, razvojnik in ocenjevalec najde oporne točke za svoje delo, kjer mora upoštevati zahteve in potrebe oseb z različnimi oblikami oviranosti. Poleg značilnosti in zahtev so navedene tudi mogoče rešitve oziroma potrebe, ki jih lahko uporabimo za prilagojene aplikacije in produkte. Zajeta so osnovna pravila in načela dostopnosti ter priporočila, kot so WCAG in standard ETSI EN 301 549. Podani so primeri dobre in slabe prakse, da bralec lažje ugotovi in preveri ustreznost svojega predloga glede na tipe oseb z različnimi oblikami oviranosti. Monografija se zaključi z metodami ocenjevanja in preverjanja dostopnosti digitalnih produktov, skupaj s pripomočki za hiter in enostaven pregled po posameznih kriterijih uspešnosti.
Ključne besede: dostopnost, spletne strani, mobilne aplikacije, analiza, oblikovanje spletnih strani, ocenjevanje, WCAG
Objavljeno: 26.03.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 16
URL Povezava na datoteko

6.
Vloga digitalne kompetence za učitelje in pedagoge
Lea Špende, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti. V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša. V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc. V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov.
Ključne besede: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 449; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
Odnos ravnateljev do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovni šoli
Katja Krecenbaher Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Orodja informacijsko komunikacijske tehnologije s svojimi mnogimi načini uporabe pospešujejo razvoj vseh vidikov družbe. Pospešujejo in ob enem olajšajo delo velike večine ljudi na različnih področjih. Da lahko ta orodja resno uporabimo tudi za poučevanje in ne le popestritev učne ure, so v preteklem šolskem letu spoznali vsi organi vpleteni v izobraževanje mladih. S tem namenom je pomembno, da pri otrocih razvijamo potrebne kompetence in veščine, ki omogočajo učinkovito in produktivno uporabo teh orodij za namene učenja. Kot pristojni organ osnovne šole je ravnatelj tisti, ki se mora zavzemati za vključevanje IKT v šolske učilnice. V opravljeni raziskavi smo naredili pregled in analizo dejavnikov, ki vplivajo na ravnateljev odnos do uporabe IKT v šolah. Za namene raziskave smo uporabili vprašalnik, razdeljen na štiri sklope. Prvi sklop je obravnaval splošne in demografske podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, medtem ko so se ostali sklopi posvečali vsak svojemu dejavniku, ki lahko vpliva na odnos ravnatelja do IKT. Rezultati raziskave so bili nekoliko drugačni kot smo pričakovali, saj so pokazali, da je velika večina ravnateljev zelo zavzeta za uporabo IKT v šoli ter imajo do teh orodij pozitiven odnos.
Ključne besede: IKT, računalništvo, osnovna šola, ravnateljstvo, računalniška pismenost, odnos
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (602,39 KB)

8.
Izkušnja slovenskih študentov z izobraževanjem na daljavo
Barbara Plazar, 2020, magistrsko delo

Opis: Za to magistrsko delo smo proučevali izkušnjo slovenskih študentov z izobraževanjem na daljavo. V teoretičnem delu smo opredelili termin izobraževanje na daljavo in sorodne pojme, proučili razvoj izobraževanja na daljavo, opredelili njegove prednosti in pomanjkljivosti ter ga primerjali z drugimi oblikami izobraževanja. V osrednjem delu smo proučili njegove pomembne elemente, kot so učna gradiva, orodja in tehnologija za izobraževanje na daljavo, in opredelili tudi vlogo učitelja pri tem. Na koncu smo predstavili še nekaj primerov izobraževanja na daljavo v svetu in oblike, v katerih se pojavlja v Sloveniji. V empiričnem delu smo proučili, katere metode in orodja so pri izobraževanju na daljavo uporabljali slovenski študentje, in ugotovili, da je nekaj razlik med študenti naravoslovnih in študenti družboslovnih študijskih smeri, pa tudi med študenti ljubljanske in študenti mariborske univerze. Zanimale so nas težave, ki so jih imeli študentje pri izobraževanju na daljavo, kako so zadovoljni z izobraževanjem na daljavo in kaj bi pri tem spremenili.
Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, študentje, posredna komunikacija, sodobna tehnologija
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 445; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (953,19 KB)

9.
Vpliv izobraževanja na daljavo na slovenske srednješolce
Mojca Lapi, 2020, magistrsko delo

Opis: S prednostmi tehnologije moderne družbe smo se bili zmožni spopasti z izredno situacijo, ki jo je povzročila kriza koronavirusa. Prisilno zaprtje šol sredi šolskega leta je presenetilo tako učitelje kot tudi učence, ki so se morali poleg številnih drugih prilagoditev vpeljati tudi v izobraževanje na daljavo. Slednje zahteva drugačno pripravo in načrtovanje, oblike in metode, kar smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Podrobneje smo opisali tudi pomembnost učne individualizacije in motivacije ter slednji primerjali s tem, kako potekata v razredu in kako na daljavo. Ne nazadnje pa smo opisali tudi zaznavne učne stile ter usklajevanje le-teh z oblikami poučevanja in to primerjali z izobraževanjem, ki poteka v razredu ter na daljavo. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega vprašalnika. Naš glavni namen je bil ugotoviti, kakšne so bile posledice izobraževanje na daljavo na srednješolce, katere oblike poučevanja na daljavo so izbrali profesorji ter ali so le-te vplivale na uspeh dijakov z različnimi zaznavnimi učnimi stili. Na podlagi odgovorov smo rezultate interpretirali in ugotovili, da se vizualni in bralno-pisni zaznavni učni stil ter slušne in gibalne oblike poučevanja razlikujejo glede na letnik, ki ga obiskujejo dijaki. Ugotovili smo tudi, da je poučevanje na daljavo vplivalo na uspešnost dijakov ter da se le-ta razlikuje glede na letnik pri predmetih biologija in geografija. Spoznali smo, da vizualni, slušni in gibalni zaznavni učni stil vplivajo na uspešnost dijakov pri družboslovnih in naravoslovnih predmetih zaradi izobraževanja na daljavo, medtem ko bralni zaznavni učni stil vpliva le na uspeh pri družboslovnih predmetih. Prav tako smo ugotovili, da oblike poučevanja na daljavo ne vplivajo na uspešnost dijakov.
Ključne besede: učenje na daljavo, IKT, oblike, zaznavni učni stili, VARK model
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 461; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, magistrsko delo

Opis: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Ključne besede: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 516; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici