SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
OTROK IN RAČUNALNIK V PROSTEM ČASU DRUGEGA TRILETJA NA RAZREDNI STOPNJI
Boštjan Petrovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V času informacijske družbe postajajo množični mediji vse bolj vpleteni v odraščanje otrok in mladostnikov v razvitem svetu. Računalnik in internet sta elektronska medija, ki zaradi svoje rabe postajata nepogrešljiva spremljevalca mladih pri izobraževanju, kot tudi v prostem času. V diplomskem delu so opisane možnosti uporabe računalnika in interneta v prostem času in v šoli. S tem, ko se uporaba računalnika in interneta iz leta v leto veča, se povečujejo tudi možnosti zlorabe. Internet ima, tako kot ostali mediji, pozitivne kot tudi negativne posledice. Pri uporabi računalnika in interneta so pomemben dejavnik tudi starši, ki naj bi svojemu otroku časovno omejili uporabo le-tega, jim svetovali ali pa kupili primerno igro ali izobraževalni program za prosti čas. V diplomskem delu smo predstavili teoretično in empirično zgoraj omenjeno problematiko, ter seveda kakšni so vplivi in posledice uporabe računalnika z internetom, pa naj so to pozitivni ali negativni.
Ključne besede: otrok, prosti čas, računalnik, internet, informacijska tehnologija, uporaba računalnika.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1782; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Primerjava ECDL spričevala z učnimi načrti računalniških predmetov v osnovni šoli in gimnaziji
Nace Višnar, 2010, diplomsko delo

Opis: ECDL spričevalo je mednarodno priznano in zagotavlja računalniško pismenost. Zgodovina spričevala sega v leto 1996, danes pa programe za pridobitev spričevala izvajajo skoraj v vseh evropskih državah. Razširil se je tudi po celem Svetu, kjer je poznan pod imenom ICDL. Oseba s tem spričevalom je bolj konkurenčna na trgu dela in lažje najde zaposlitev. Računalništvo je v času osnovnošolskega izobraževanja prisotno le kot izbirni predmet, v srednji šoli pa kot redni predmet. V diplomski nalogi sem preučil vseh 7 modulov, ki jih vsebuje osnovno ECDL spričevalo, učni načrt izbirnega predmeta računalništvo v osnovni šoli ter informatike na gimnaziji. Učna načrta sem primerjal s spričevalom. V praktičnem delu diplomske naloge sem testiral učence osnovnih šol, ki so reševali teste primerljive z ECDL START spričevalom, ki vsebuje poljubne štiri module.
Ključne besede: ECDL/ICDL spričevalo, učni načrt računalništvo, učni načrt informatika, ECDL START testiranje
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1827; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (936,79 KB)

5.
SharePoint kot šolsko spletno mesto
Tomaž Stropnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo možnosti Windows SharePoint Services 3.0 kot spletno mesto šole. V prvem delu predstavimo izobraževalno lokalno omrežje, kaj vse ga sestavlja in kje vse se uporablja ter prikažemo njegove prednosti. V nadaljevanju se seznanimo s sestavo Windows SharePoint Services, njegovo zgodovino in njegovo uporabo. V naslednji točki povežemo obe prejšnji točki z uporabo orodja Windows SharePoint Services v izobraževalne namene. V zadnji točki imamo predstavljen praktični del Šolsko spletno mesto na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Pri tem smo upoštevali in poizkusili vključiti čim več možnosti izobraževalnega interneta. Opisali smo prednosti in slabosti uporabe sistema SharePoint v izobraževalne namene.
Ključne besede: Izobraževalni internet, Windows SharePoint Services, Portal, Spletno mesto, Internet, Intranet
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 1598; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

6.
UPORABA SISTEMOV LMS V PEDAGOŠKI PRAKSI
Jaka Petrič, 2010, diplomsko delo

Opis: Portfelj se je pri nas v izobraževanju uveljavil kot mapa učenčevih izdelkov oz. dosežkov, vendar portfelj najbolje opišemo, če ga pojmujemo kot zbirko izbranih del njegovega lastnika, ki so nastali v nekem časovnem obdobju in so oprijemljivi dokaz njegovega napredka. Področja kjer se srečujemo z uporabo portfelja so različna. Kot smo že omenili, se z njim srečamo v času izobraževanja ali v obdobju iskanja zaposlitve. Velikokrat pa ga srečujemo v finančnem svetu, kjer služi kot predstavitev podjetja ali osebe. Oblika, v kateri je portfelj izdelan, je ne glede na to kakšne vrste je, v kakšne namene se uporablja in na čigavo pobudo, vedno enaka. Poznamo klasično obliko portfelja, ki je narejen v obliki vložne mape, v katero vstavljamo svoje dosežke in refleksije. Ker danes živimo v obdobju tehnološkega napredka in eksplozije informacijske tehnologije, je tudi portfelj doživel preobrazbo in njegova digitalna različica dominira nad papirno zaradi dodatnih možnosti, ki jih ponuja. Za urejanje in delo s portfelji poznamo veliko različnih načinov in orodij. Najosnovnejša delitev teh orodij je na tista, ki so namenjena posameznikom in so bolj preprosta, ter na tista, ki so namenjena uporabi znotraj ustanov in ponujajo več naprednih možnosti. Za posameznika izbira orodja ne igra neke ključne vloge, bolj pomembno je, da orodje obvlada. Na izbiro orodja, ki ga bo uporabljala neka ustanova pa vpliva veliko stvari in je potrebno pošteno razmisliti za katero rešitev se bodo odločili. Fakulteta na kateri študiram že uporablja izobraževalni informacijski sistem Moodle, zato sva z mentorjem sklenila, da bi bila najustreznejša rešitev v tem primeru, razširitev znotraj sistema samega. Prednosti razvoja razširitve znotraj poznanega sistema, je več. Najpomembnejša izmed njih je ta, da ga zaposleni in študenti že poznajo in uporabljajo. Kadar se odločimo za integracijo želene razširitve v obstoječi informacijski sistem je pomembno, da proučimo ali obstaja že podobna rešitev kot jo želimo sami. Ne sicer vedno, ampak včasih je enostavneje obstoječo rešitev proučiti in prilagoditi svojim potrebam kot začeti od začetka. Tudi, če rešitev ne obstaja je integracija v obstoječi sistem še vedno koristna in nam prihrani veliko programerskega moči, ker je mogoče ponovno uporabiti že obstoječe dele programske kode in zgrajene mehanizme. Lahko bi rekli, da je integracija v primeru obstoječega sistema nujna.
Ključne besede: pedagoška praksa, LMS sistem, Moodle, portfelj, elektronski portfelj, razširitev, modul
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 1429; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

7.
Programska podpora za večjezične spletne slovarje
Leon Zajc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo Sisteme za upravljanje vsebin (ang Content Managements Systems - CMS), ki nedvomno predstavljajo novo generacijo spletnih orodij. Z njihovim razvojem se razvijajo spletne strani. Uporabnikom omogočajo gradnjo enostavnih spletnih strani, brez poglobljenega tehniškega znanja. Ključna prednost takšnih sistemov je, da za njihovo dopolnjevanje ni potrebno imeti posebne programske opreme. Potrebna sta samo brskalnik in povezava z internetom. Sistemov za upravljanje vsebin je več vrst, izbor pravega pa je odvisen od samega posameznika in njegovih ţelja. V diplomski nalogi so opisane vrste sistemov za upravljanje vsebin, njihove značilnosti, v nadaljevanju pa so predstavljeni posamezni sistemi, pri čemer posebno pozornost namenjamo sistemu TikiWiki, na osnovi katerega je bil v praktičnem delu diplomske naloge zgrajen večjezični spletni slovar. V zaključku naloge je opisana moţnost konkretne uporabe večjezičnega spletnega slovarja, ocena učinkov ter moţnosti nadaljnjega razvoja spletne strani.
Ključne besede: CMS, sistem za upravljanje vsebin, spletni slovarji
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1265; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

8.
Model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije
Petra Jesenek Bračko, 2011, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge z naslovom Idejni model uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku geografije je bil pripraviti model uporabe IKT pri pouku geografije, ki temelji na izobraževalnih ciljih sodobnega pouka geografije, prenovljenih učnih načrtih za geografijo in na izobraževalnih smernicah v 21. stoletju. Izhodišče je predstavljala empirična raziskava, izvedena med 95 osnovno- in srednješolskimi učitelji geografije v Sloveniji, ki je potrdila hipotezo naloge. Ta je predvidevala, da v Sloveniji učitelji geografije pri svojem delu in vzgojno-izobraževalnem procesu sicer uporabljajo sodobno informacijsko tehnologijo, vendar jih več kot tretjina meni, da so o možnostih njene aplikacije za poučevanje in učenje geografije premalo seznanjeni in vodeni in bi bil zato idejni model uporabe IKT pri pouku geografije dobrodošel in uporaben. Model uporabe IKT pri pouku geografije je nov raziskovalni prispevek na področju didaktike geografije. Učiteljem je pomemben predvsem zaradi predstavljenih načinov vključevanja sodobne tehnologije v pouk geografije in potrebne prilagoditve metod in oblik poučevanja.
Ključne besede: Učitelj, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), informacijska tehnologija (IT), model, pouk geografije, elektronska gradiva
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2403; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

9.
POVEZAVA MED MOTIVACIJO, SAMOOCENO ZNANJA IN ZNANJEM IKT-JA MED ŠTUDENTI RAZLIČNIH DRŽAV
Oliver Buček, 2012, magistrsko delo

Opis: Študentje vstopajo na univerzo z različno stopnjo motiviranosti. Kakor opredeljuje teorija samodoločenosti, so intrinzično in ekstrinzično motivirani ter amotivirani. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razlike v motivaciji med rednimi in izrednimi študenti. V raziskavo smo zajeli redne in izredne študente različnih študijskih smeri iz različnih držav. Izsledki kažejo, da so študenti pretežno ekstrinzično motivirani. Med spoloma ni razlik v motivaciji za izobraževanje, zato lahko sklepamo, da je motivacija za izobraževanje približno enako zastopana tako pri fantih kot pri dekletih. Študenti družboslovja in humanistike so bolj intrinzično motivirani kot študenti naravoslovja in tehnike ter izredni študenti so pokazali večjo stopnjo ekstrinzične motivacije. Glede na državo bivanja podatki kažejo, da so študenti iz držav nečlanic Evropske unije bolj intrinzično motivirani za izobraževanje. Analiza razlik v samooceni znanja in realnem znanju s področja poznavanja programske in strojne opreme je pokazala, da je samoocena znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme višja pri fantih ter pri študentih, ki prihajajo iz mesta. Študenti družboslovja in humanistike ter redni študenti so pokazali več znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme. Študenti družboslovja in humanistike so bolj motivirani za izobraževanje od študentov naravoslovja in tehnike. Pri napovedovanju realnega znanja z motivacijo za izobraževanje smo ugotovili, da ima intrinzična motivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem intrinzične motivacije bi se zvišalo tudi realno znanje. Prav tako ima amotivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem amotivacije bi se realno znanje znižalo.
Ključne besede: intrinzična motivacija, ekstrinzična motivacija, amotivacija, samoocena znanja, realno znanja, IKT
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 2119; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

10.
Multimedijska e-gradiva in izbira strategij reševanja problemov pedagoškega raziskovanja
Tomaž Bratina, 2012, doktorska disertacija

Opis: Problem je lahko tako praktična kot miselna situacija, za katero poskušamo najti način ali postopek rešitve. Postopek reševanja problema teče od nekega začetnega stanja do zaželenega končnega stanja, vmes pa nastopajo ovire. Končno stanje je običajno rešitev problema. Definicije problema se v teoriji razlikujejo, vendar je vsem skupna karakterizacija, da problem predstavljajo tri že omenjene faze oziroma komponente in sicer: neko začetno stanje, končno (želeno) stanje in ovire na poti iz začetnega stanja v končno. Pot do končnega stanja oziroma rešitve obsega zaporedje korakov, ki ga imenujemo strategija. Strategija je vzorec ali miselni napotek, ki privede do rešitve problema oziroma tvorbe sklepa. Ker se problemi razlikujejo glede na področje iz katerega izhajajo, je izbira strategije obenem neposredno povezana s problemom. V raziskavah so bile prepoznane štiri temeljne strategije reševanja problemov, in sicer: analiza, primerjava, sklepanje in interpretacija in ovrednotenje. Izkaže pa se, da izbira strategije ni vedno enoznačna ampak reševanje določenega problema lahko vključuje tudi hkratno uporabo več strategij oziroma njihovo kombinacijo. Nabor strategij reševanja problemov združimo pod skupen pojem strategije presoje. V praksi je na različnih področjih mogoče ugotavljati, katere izmed strategij presoje so bile pri reševanju problema uporabljene. Za preučevanju uporabe strategij presoje potrebujemo probleme, ki jih najpogosteje predstavimo v obliki nalog. Naloga/problem služi kot raziskovalno orodje, vendar se razlikuje glede na specifično strategijo katere uporabo ugotavljamo ter področje. Raziskave kažejo, da je rešitev problema in s tem izbira strategije reševanja problema tesno povezana tudi s poznavanjem področja od koder problem izhaja oziroma znanjem in izkušnjami posameznika. Prav tako je izbira oziroma uporaba strategije lahko odvisna tudi od učinka drugih dejavnikov, kot sta oblika (vrsta) učnega gradiva in učni pristop oziroma način pridobivanja znanja v fazi priprav na reševanje problemov. Za pridobivanje znanja s področja pedagoškega raziskovanja je mogoče uporabljati tradicionalno učno gradivo ali multimedijska učna gradiva. Zato smo za potrebe študijskega predmeta izdelali multimedijsko učno gradivo, ki nadomešča uporabo tradicionalnega učnega gradiva. Vendar se je potrebno zavedati, da je cilj uporabe učnih gradiv doseči predviden nivo znanja in sicer neodvisno od vrste uporabljenega učnega gradiva. Glede na vrsto učnega gradiva je spremenjen le način pridobivanja znanja. V predstavljeni raziskavi smo s pedagoškim eksperimentom preučevali ali ima uporaba multimedijskega učnega gradiva uporabljenega v pripravi na reševanje problemov, učinek na uspešnost uporabe posamezne strategije v procesu reševanja problemov s področja pedagoškega raziskovanja. Pripravili smo področno specifične raziskovalne probleme, ki so bili oblikovani tako, da je bila za njihovo rešitev predvidena uporaba določene strategije in tudi kombinacije strategij. Študente smo razdelili v dve skupini. Ena skupina študentov je za pripravo na reševanje problemov za preverjanje uporabe strategij presoje uporabljala multimedijsko učno gradivo, druga pa tradicionalno. Po končanem reševanju problemov smo primerjali dosežke študentov obeh skupin. Izidi raziskave so pokazali, da je multimedijsko učno gradivo dejavnik, ki ima v fazi priprave na preizkus reševanja problemov učinek na uspešnejšo rabo večine strategij reševanja problemov. Dosežki študentov ki so za pripravo na reševanje problemov uporabljali multimedijsko učno gradivo, se pri uporabi strategij statistično značilno razlikujejo od študentov, ki so uporabljali tradicionalno učno gradivo. Dosežki prvih so višji. Tudi pri uporabi strategije ovrednotenja se je pokazalo, da ima uporaba multimedijskega učnega gradiva učinek na uspešno uporabo strategije, vendar le pri starejših uporabnikih. Preverjanje uporabe kombinacije strategij je
Ključne besede: reševanje problemov, strategije presoje, multimedijska učna gradiva, pedagoška metodologija, statistika, SPSS v izobraževanju, izobraževanje
Objavljeno: 13.06.2012; Ogledov: 1873; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (7,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici