1. Uporaba videoposnetka v športu : magistrsko deloRene Knedl, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse. Ključne besede: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9 Celotno besedilo (2,58 MB) |
2. Etika umetne inteligence v izobraževanjuSmiljana Gartner, Marjan Krašna, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Pokovidno obdobje je razvoj in uporabo umetne inteligence (UI) pospešilo v različnih oblikah in na različne načine. Spremembe se ne dogajajo samo v industriji, temveč je vse večja želja ali zahteva, da se vpelje tudi v izobraževanje. Toda digitalna pismenost vseh deležnikov v izobraževanju mora vključevati zraven vedenja in veščin tudi etiko. V članku predstavimo etične kodekse, povezane z umetno inteligenco, nato analiziramo štiri osnovne gradnike področja etike UI v izobraževanju (avtonomnost, zasebnost, zaupanje in odgovornost), saj je razumevanje konceptov pogoj za delovanje v skladu z njimi in za njihovo uporabo UI v izobraževanju. Ključne besede: etika, umetna inteligenca, izobraževanje, kodeksi, odnos Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 31 Celotno besedilo (405,88 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Uporaba sistemov umetne inteligence v osnovni šoli : magistrsko deloMaša Štaleker, 2023, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrske naloge je bil raziskati ozaveščenost o umetni inteligenci in integracijo sistemov umetne inteligence v osnovne šole z vidika svetovalne službe.
V teoretičnem delu magistrske naloge najprej opredelimo razvoj umetne inteligence in tehnologije umetne inteligence. Omenimo tipe umetne inteligence pri človeku ter kje vse je umetna inteligenca prisotna v vsakdanu posameznika. Osredotočimo se tudi na umetno inteligenco v izobraževanju, pomen računalnika, vlogo učitelja pri elektronskem izobraževanju in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Pri tem izpostavimo tudi uporabo metod umetnointeligenčnih sistemov in opozorimo na previdnost pri uporabi umetne inteligence.
V empiričnem delu magistrske naloge opravimo kvalitativno interpretativno študijo. Podatke za raziskavo smo zbrali z intervjuji, ki so bili izvedeni v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Pridobili smo odgovore 16 svetovalnih delavk, ki so redno zaposlene v šolski svetovalni službi. Na podlagi pridobljenih podatkov zaključujemo, da so intervjuvane svetovalne delavke dobro ozaveščene o sistemih umetne inteligence. Zavedajo se pomena uporabe tehnologije ter njenih pozitivnih in negativnih vplivov na otroke. Opozarjajo na pomembnost lastne aktivnosti in vseživljenjskega izobraževanja na področju umetne inteligence. Ključne besede: sistemi umetne inteligence, svetovalno delo, vplivi tehnologije, računalništvo Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 879; Prenosov: 229 Celotno besedilo (1,96 MB) |
4. Komunikacija in komunikacijski kanali v osnovnošolskem izobraževanju : magistrsko deloAndrea Lovrenčić, 2022, magistrsko delo Opis: Komunikacija je oblika, s katero vzpostavimo, spoštujemo, spreminjamo in dopolnjujemo odnose med posamezniki, skupino ali celo organizacijo. Vsako učenje je oblika komuniciranja. Vsak učitelj prenaša učencu informacije, ki se jih mora učenec naučiti. Pri tem je pomembno, da učitelj informacijo posreduje na čim bolj razumljiv način. Vsaka organizacija deluje uspešno, če podpiramo, spodbujamo ali pa preprečujemo ovire. Zato je pomembno dobro sodelovanje in komunikacija med vsemi zaposlenimi, učenci in vsemi zunanjimi osebami, ki na kakršen koli način sodelujejo s šolo. Le na ta način lahko šola kot ustanova uspešno napreduje. Ključne besede: Komunikacija, sodelovanje, komunikacija učitelja in starša. Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 602; Prenosov: 108 Celotno besedilo (2,24 MB) |
5. Ohranjanje fašenske tradicije v Vrtcu in Osnovni šoli Markovci s pomočjo IKT : magistrsko deloŠpela Kukec, 2022, magistrsko delo Opis: Fašenk v Markovcih je največji praznik za občane, velikokrat mu rečejo kar »peti letni čas.« Izvor tradicije fašenka v Markovcih ni popolnoma jasen, je pa kristalno jasen njegov vpliv na Markovčane, ki v tem času dobijo posebno energijo, žar, s katerim ohranjajo tradicionalne fašenske like in običaje. Tudi v markovskem vrtcu in šoli ohranjajo bogato fašensko dediščino in znanje predajajo novim generacijam. Namen magistrske naloge je bil analizirati predajanje znanja o fašenku v markovskem vrtcu in osnovni šoli ter pripraviti interaktivna gradiva s pomočjo IKT za predstavitev fašenka v vrtcu in šoli. Uporabili smo deskriptivno metodo in vsebinsko analizo. Analizirali smo prispevke o fašenku v vrtcu in šoli v občinskem časopisu, izvedli intervjuje na daljavo med vzgojiteljicami in učitelji ter opravili intervju v živo z ravnateljem vrtca in osnovne šole. Ugotovili smo, da v vtrcu in osnovni šoli uporabljajo različne učne metode, zato medse radi povabijo posameznike in društva, ki jim predstavijo fašenske like in okrasitev, ogledajo si razstave mask in skulpture, izdelujejo maske na delavnicah, se udeležijo povorke itd. Med vsemi naštetimi gradivi ni bilo nobenega IKT gradiva, zato smo se odločili pripraviti tri interaktivna gradiva s fašensko tematiko. Ključne besede: Fašenk, Občina Markovci, Vrtec in Osnovna šola Markovci, IKT, maske Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 532; Prenosov: 43 Celotno besedilo (7,65 MB) |
6. Vpliv IKT na pomnjenje pri učencih na primeru Doživljajskega parka Vulkanija : magistrsko deloAnja Kisilak, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali, kako raba IKT vpliva na pomnjenje pri učencih, in sicer na primeru Doživljajskega parka Vulkanija. V teoretičnem delu smo predstavili doživljajsko pedagogiko, rabo IKT v poučevanju, Doživljajski park Vulkanija in vsebine, ki jih ta ponuja, ter učne načrte predmetov naravoslovje in geografija. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med učenci 6. in 9. razredov, ki so obiskali Doživljajski park Vulkanija, in med tistimi, ki ga niso. Ugotavljali smo, kako raba IKT vpliva na pomnjenje pri učencih, in ker smo anketo čez pol leta ponovili, smo preverili tudi, ali predstavitev določenega učnega sklopa s pomočjo IKT pomaga, da učenci znanje zadržijo dlje. Preverjali smo poznavanje planetov, zgradbe Zemlje, vulkanizma ter kamnin in mineralov in ugotovili, da v omenjenih sklopih boljše rezultate dosegajo učenci, ki snov prejmejo s pomočjo IKT, v našem primeru v Doživljajskem parku Vulkanija, kot tisti, ki so znanje pridobili pri klasičnem pouku v šoli. Prav tako smo ugotovili, da učenci, ki so obiskali Doživljajski park Vulkanija, usvojeno znanje zadržijo dlje kot tisti, ki v parku niso bili. Rezultati so posledica tega, da si posameznik lažje zapomni podatke, ki jih prejme na interaktiven način in skozi lastno doživetje. Ključne besede: pomnjenje, zadrževanje znanja, doživljajska pedagogika, IKT, Doživljajski park Vulkanija Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 1276 Celotno besedilo (906,64 KB) |
7. Vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje : magistrsko deloBarbara Kocbek, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv prepletenosti vsakdanjega življenja in digitalne tehnologije na izobraževanje. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili digitalno tehnologijo, na kratko preleteli njen razvoj ter našteli nekaj najpogostejših pametnih naprav. Predstavili smo medmrežje, opisali, kaj nam omogočata tako internet kot splet in opozorili na problem pomanjkanja zasebnosti. V nadaljevanju nas je zanimala soodvisnost človeka in tehnologije; predvsem, kakšen vpliv ima raba digitalnih naprav na zdravje in počutje ljudi ter kakšen je pomen digitalne pismenosti. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo digitalne tehnologije v izobraževanju ter predstavili, kaj razvoj tehnologije pomeni za vseživljenjsko izobraževanje.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučili pogostost uporabe pametnih naprav in njihov vpliv na kakovost življenja anketiranih ter kako se vse skupaj odraža v izobraževanju oz. v procesu vseživljenjskega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, v kolikšni meri so anketirani že navezani na svoje naprave in kako bi odreagirali, če te ne bi bile prisotne. V anketi so sodelovale polnoletne osebe; pridobili smo 101 ustrezen odgovor. Ključne besede: digitalna tehnologija, počutje, izobraževanje, vseživljenjsko izobraževanje Objavljeno v DKUM: 13.09.2022; Ogledov: 561; Prenosov: 107 Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Preverjanje znanja študentov pri izobraževanju na daljavo : magistrsko deloAnita Perko, 2021, magistrsko delo Opis: Z magistrskim delom smo predstavili preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo. V prvem delu smo s strokovno literaturo opredelili pojme, kot so vrednotenje, preverjaje in ocenjevanje znanja. Izpostavili smo vrste, načine ter oblike preverjanja znanja. Predstavili smo pomen preverjanja in ocenjevanja znanja v izobraževanju ter opredelili pojem izobraževanje na daljavo. Kasneje smo predstavili prednosti in slabosti elektronskega preverjanja znanja, opredelili pojem e-testov ter izpostavili pet taksonomij, ki jih lahko uporabimo pri preverjanju znanja. S statistično analizo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo v drugem delu magistrskega dela ugotovili, da je učni proces na Filozofski fakulteti v Mariboru bil v glavnem organiziran z online predavanji v živo ter z navodili za samostojno delo preko elektronske pošte, v spletni učilnici ipd.. Preverjanje znanja pri izobraževanju na daljavo je bilo v največji meri izvedeno z ocenjevanjem seminarskih nalog oziroma projektov ter z ustnim preverjanjem znanja preko videokonference. Anketiranci v večini menijo, da izvedba preverjanja znanja na daljavo ni vplivala na njihov učni uspeh, saj je ta ostal enak kot prej. Ugotovili smo, katere prednosti in slabosti zaznavajo študenti pri izobraževanju na daljavo. Splošno zadovoljstvo anketirancev z izvedbo izobraževanja na daljavo (med 1 in 5) je bilo v večji meri ocenjeno med 3 in 4. Prav tako v večini menili, da je bila izvedba učnega procesa v izobraževanju na daljavo v primerjavi s tradicionalnim izobraževanjem enaka, manjšemu deležu se je zdela izvedba slabša, manjšini pa celo boljša. Ključne besede: izobraževanje, izobraževanje na daljavo, preverjanje znanja, študentje Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 1111; Prenosov: 136 Celotno besedilo (1,86 MB) |
9. Vpliv epidemije covida-19 na delo šolske svetovalne službe : magistrsko deloMarina Kaučič, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas zanima, kako je epidemija covida-19 vplivala na delo šolske svetovalne službe, kakšne so bile prilagoditve šolske svetovalne službe pri delu na daljavo in kako je delo na daljavo vplivalo na kakovost dela. V teoretičnem delu opišemo šolsko svetovalno službo, izobraževanje na daljavo in epidemijo covida-19 ter njen vpliv na izobraževanje v Sloveniji, na koncu pa se osredotočimo na delovanje šolske svetovalne službe med epidemijo. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo osem osnovnošolskih svetovalnih delavk iz podravske regije. Rezultati so pokazali, da so bile svetovalne delavke med delom na daljavo časovno veliko bolj zasedene, saj se jim je delovni čas razširil čez cel dan, prav tako so delo ocenile kot težje. Delo šolske svetovalne službe se je precej spremenilo, saj so bile nekatere naloge v ozadju ali pa so odpadle. Glavna naloga šolske svetovalne službe v tem obdobju je bila individualno delo z učenci, pri čemer je bilo pomanjkanje osebnega stika največja težava. Ugotovili smo, da so učenci potrebovali več pomoči, saj so svetovalne delavke z njimi opravile več ur, pogosto pa so ure tudi podaljšale. Učenci so najbolj potrebovali učno pomoč in pomoč pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije. Kakovost dela šolske svetovalne službe med delom na daljavo je bila slabša, vendar se je zaradi ogromno vloženega truda in žrtvovanja prostega časa svetovalnih delavk vseeno ohranila na zadovoljivi ravni. Sodelovanje je bilo dobro, največji padec kakovosti pa smo zaznali na področju svetovalnega dela z učenci. Posledice dolgotrajnega zaprtja šol se že kažejo, saj se je potreba po svetovanjih in učni pomoči še povečala. Ključne besede: šolska svetovalna služba, svetovalni delavci, covid-19, delo na daljavo, izobraževanje na daljavo Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 273 Celotno besedilo (1,99 MB) |
10. Tehnostres med slovenskimi osnovnošolskimi učiteljiVerica Projkov, 2021, magistrsko delo Opis: Novonastala situacija s pandemijo COVID-19 je prinesla številne prilagoditve na delovnih mestih. Veliko število ljudi je bilo na neki način prisiljeno pričeti delati od doma, kar je posledično privedlo do povečane ravni stresa. Prav tako je delo od doma zahtevalo večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, za katero so zaposleni bolj ali manj usposobljeni. Višja kot je stopnja (tehno)stresa, večje so možnosti za pojavo nezaželenih oz. negativnih učinkov.
Med poklice, ki pri svojem delu najbolj pogosto uporabljajo IKT, sodijo zaposleni v računovodstvu, marketingu, menedžmentu, arhitekti, dizajnerji ipd. Tej skupini so se pridružili tudi zaposleni v šolstvu, saj je izobraževanje v času pandemije COVID-19 prešlo v izobraževanje na daljavo. Pri tem so učitelji morali prilagoditi svoj način poučevanja, ki je zajel uporabo IKT. Glede na to, da vsi učitelji niso enako digitalno pismeni, predvidevamo, da so v koronačasu doživeli tehnostres v večji ali manjši meri. Simptome, povzročitelje in inhibitorje ter načine za spopadanje s tehnostresom in stresom smo opisali v teoretičnem delu magistrske naloge. Prikazana je tudi uporaba IKT v izobraževanju ter njene komponente in oblike učenja z njeno uporabo.
V empiričnem delu smo izvedli raziskavo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je tehnostres vplival na osnovnošolske učitelje v Sloveniji. Še posebej nas je zanimalo, kako je povečana uporaba IKT vplivala na slovenske osnovnošolske učitelje v času pandemije koronavirusa.
Na podlagi pridobljenih odgovorov smo ugotovili, da starost vpliva na raven tehnostresa, in sicer so starejši učitelji bolj izpostavljeni tehnostresom kot mlajši. Kar se tiče povzročiteljev tehnostresa, pa smo ugotovili, da sta tehnokompleksnost in tehnopreobremenjenost glavna povzročitelja tehnostresa pri starejših učiteljih. Glede stopnje poučevanja smo spoznali, da je tehnokompleksnost glavni razlog za tehnostres pri zaposlenih v šolski svetovalni službi. Ne nazadnje pa smo ugotovili, da so starejši učitelji in učitelji razrednega pouka doživeli višjo raven tehnostresa v času pandemije. Ključne besede: stres, tehnostres, IKT, slovenski osnovnošolski učitelji, izobraževanje na daljavo Objavljeno v DKUM: 23.07.2021; Ogledov: 1284; Prenosov: 160 Celotno besedilo (1,68 MB) |