1. Načrtovanje in razvoj programirljivega logičnega krmilnikaŽan Pekošak, 2025, diplomsko delo Opis: Programirljivi logični krmilniki so ključna komponenta industrijske avtomatizacije zaradi svoje zanesljivosti in odpornosti v zahtevnih okoljih. Vendar pa so zaradi visoke cene pogosto nedostopni za domače projekte. Zato je bila v tej diplomski nalogi zasnovana in izdelana cenovno ugodna alternativa – lasten PLK z osnovnimi lastnostmi industrijskih rešitev, enostavnejšim programiranjem in možnostjo uporabe razširitvenih kartic. Cilj projekta je bil razviti celovit sistem, ki vključuje strojno opremo, programsko podporo in dodatne funkcionalnosti, primerne za enostavne avtomatizacijske naloge.
Ključne besede: PLK, krmilnik, mikrokrmilnik, FreePLC, SCADA, programska knjižnica, procesna slika, industrijski protokoli, DIN
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (6,50 MB) |
2. Posodobitve študijskih vsebin s primeri dobrih inženirskih praks v avtomatizaciji : diplomsko deloKlemen Jernejc, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje osnovne in pogoste primere uporabe programirljivih logičnih krmilnikov, ki jih srečamo v industriji ter običajno uporabljene elemente, ki jih vežemo nanj kot so senzorji in aktuatorji. Razložena je splošna zgradba različnih logičnih krmilnikov ter njihov priklop in povezava na osebni računalnik. S preprostimi aplikacijami in z orodjem za programiranje kot je TIA Portal, je razloženo delovanje digitalnih vhodov, digitalnih izhodov, analognih vhodov in analognih izhodov. Za vsakega od posameznih so navedeni najbolj tipični elementi za priključitev, ter njihove vezalne sheme. Objasnjena je tudi komunikacija človek – stroj s praktičnim primerom.
Ključne besede: krmilnik, programiranje, senzorji, aktuatorji, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 57
Celotno besedilo (10,12 MB) |
3. Daljinsko in porazdeljeno vodenje s pomočjo OPC UA vmesnika : diplomsko deloKevin Furman, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje uporabo protokola OPC UA za povezovanje industrijskih naprav, tako komercialnih kot odprtokodnih rešitev. Namen je bil preizkusiti delovanje OPC UA v različnih okoljih, vključno z integracijo v SKADA sistem iFIX in mobilnimi aplikacijami. Uporabljene metode vključujejo konfiguracijo OPC UA strežnikov in odjemalcev ter prenos podatkov prek različnih naprav. Rezultati kažejo, da OPC UA omogoča učinkovito povezovanje, vendar zahteva optimizacijo za realno-časovne aplikacije. Priporočila vključujejo izboljšanje interoperabilnosti in podpore za novejše OPC UA FX.
Ključne besede: avtomatizacija, PLK, OPC UA vmesnik, SCADA sistemi, komunikacijski protokoli, Raspberry Pi
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,04 MB) |
4. Predelava stroja za rebričenje na krmiljenje s PLK : diplomsko deloJan Purnat, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo predelali preprostejši stroj za rebričenje z relejske tehnike krmiljenja na PLK krmiljenje. Za predelavo smo se odločili zaradi nenatančne nastavitve časov in predloga zaposlenih, saj bo s predelavo upravljanje s strojem lažje in zanesljivejše. Pri predelavi smo uporabili krmilnik Siemens LOGO!. PLK krmiljenje je preprostejše, program pa nam omogoča, da ga kadarkoli spreminjamo. Ko smo izdelali krmilno omaro in programirali v programskem okolju Siemens LOGO! Soft Comfort, je sledila umestitev komponent v stroj. Na koncu smo testirali pravilno delovanje stroja. S predelavo stroja smo seznanili zaposlene in zapisali navodila za upravljanje s strojem.
Ključne besede: stroj za rebričenje, programirljivo logično krmiljenje (PLK), industrijska avtomatizacija, nadgradnja stroja
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (6,99 MB) |
5. Optimizing digital image quality for improved skin cancer detectionBogdan Dugonik, Marjan Golob, Marko Marhl, Aleksandra Vučinič Dugonik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The rising incidence of skin cancer, particularly melanoma, underscores the need for improved diagnostic tools in dermatology. Accurate imaging plays a crucial role in early detection, yet challenges related to color accuracy, image distortion, and resolution persist, leading to diagnostic errors. This study addresses these issues by evaluating color reproduction accuracy across various imaging devices and lighting conditions. Using a ColorChecker test chart, color deviations were measured through Euclidean distances (∆E*, ∆C*), and nonlinear color differences (∆E00, ∆C00), while the color rendering index (CRI) and television lighting consistency index (TLCI) were used to evaluate the influence of light sources on image accuracy. Significant color discrepancies were identified among mobile phones, DSLRs, and mirrorless cameras, with inadequate dermatoscope lighting systems contributing to further inaccuracies. We demonstrate practical applications, including manual camera adjustments, grayscale reference cards, post-processing techniques, and optimized lighting conditions, to improve color accuracy. This study provides applicable solutions for enhancing color accuracy in dermatological imaging, emphasizing the need for standardized calibration techniques and imaging protocols to improve diagnostic reliability, support AI-assisted skin cancer detection, and contribute to high-quality image databases for clinical and automated analysis.
Ključne besede: dermoscopy, melanoma, color analysis, color error, spectral power distribution, grey card, digital imaging standards
Objavljeno v DKUM: 08.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (5,63 MB) |
6. Optimizacija sprotnega nastavljanja parametrov regulatorja z uporabo hibridnih mehkih sistemovMatevž Rakun, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj in uporabo hibridnih mehkih sistemov za sprotno optimizacijo parametrov proporcionalno-integrirno-diferencirnih regulatorjev v realnem času. Izvedena sta bila pregled in primerjava različnih obstoječih algoritmov hibridnih mehkih sistemov, poudarek pa je na hibridnem sistemu, ki združuje optimizacijo z roji delcev in mehko sklepanje kot najbolj obetavno rešitev. V okviru raziskave je bil analiziran vpliv različnih dejavnikov in parametrov na učinkovitost regulatorja, da bi se doseglo čim bolj optimalne rezultate. Učinkovitost predlaganega sistema je bila ovrednotena s simulacijami, rezultate pa se je primerjalo s tradicionalnimi proporcionalno-integrirno-diferencirnimi regulatorji. Ugotovitve potrjujejo, da hibridni mehki sistemi omogočajo izboljšano regulacijo zlasti pri kompleksnih in nelinearnih procesih.
Ključne besede: hibridni mehki sistemi, optimizacija z roji delcev, regulator PID
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (5,30 MB) |
7. Primerjava orodij za razvoj aplikacij za analizo in optimizacijo procesov v industrijiFilip Kralj, 2024, magistrsko delo Opis: Danes inženirji v industriji potrebujejo hitra in zmogljiva programska orodja, ki omogočajo enostavno analizo in modeliranje procesov. Močna razvojna orodja, kot sta MATLAB in SIMULINK, so sicer izjemno uporabna za raziskovalne in razvojne namene, vendar se v neposredni industrijski uporabi še vedno izkazujejo kot premalo praktična. Zato se vse bolj uveljavljajo programska orodja in algoritmi umetne inteligence. Eden izmed teh programskih paketov je CSense podjetja General Electric. CSense omogoča analizo delovanja procesov, identifikacijo vzrokov za izpade v proizvodnji, optimizacijo procesov in številne druge funkcije. V okviru te naloge je bil izveden zajem podatkov z uporabo kombinacije CSense in IFIX okolja, s čimer so bili podatki obdelani in analizirani z namenom izdelave digitalnega dvojčka procesa. Kasneje je bil ta model primerjan z modeli, izdelanimi v okolju MATLAB/SIMULINK. Analiza in primerjava orodij sta bili izvedeni na primeru destilacijskega procesa v Laboratoriju za procesno avtomatizacijo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).
Ključne besede: industrijska avtomatizacija, analiza procesov, strojno učenje, digitalni dvojčki, CSense
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (4,87 MB) |
8. Implementacija IIoT vmesnikov na laboratorijskem modelu : diplomsko deloJan Gutenberger, 2024, diplomsko delo Opis: Zaradi želje po uporabi IIoT modula za regulacijo procesa na daljavo v učnem procesu
smo obstoječi IIoT modul, predhodno razvit in opisan v magistrskem delu, pripravili za
uporabo z USB DAQ vmesnikom in orodjem Simulink programa Matlab. Uporabili smo že
obstoječi MQTT strežnik, regulator pa smo izvedli v novi namizni aplikaciji, preko katere
tudi spremljamo vrednosti spremenljivk. Tako lahko v modelu Simulink zgradimo proces,
ki nas zanima, in ga preko namizne aplikacije vodimo na daljavo.
Ključne besede: industrijski internet stvari, diskretni regulator, procesna avtomatizacija, namizna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,68 MB) |
9. |
10. Razvoj IIoT vmesnikov za procesno avtomatizacijo : magistrsko deloDominik Bajec, 2023, magistrsko delo Opis: Zaradi naraščajoče potrebe po upravljanju procesov na daljavo in prilagajanju ali spreminjanju obstoječih regulatorjev smo razvili vmesnik IIoT za procesno avtomatizacijo. Vmesnik IIoT je sestavljen iz strojne naprave IIoT, ki jo povežemo s senzorjem in aktuatorjem, in strežnika, s katerim sprejemamo podatke senzorjev in nadzorujemo proces. Vmesnik IIoT je mogoče namestiti v analogne signalne povezave sistema vodenja proizvodnega procesa. Lokalni regulator deluje nemoteno in naprava IIoT ne vpliva na njegovo delovanje. Lokalni regulator in vmesnik IIoT istočasno sprejemata podatke iz senzorja, medtem ko vmesnik IIoT odloča, ali bo z aktuatorjem krmilil lokalni regulator ali oddaljen regulator.
Ključne besede: industrijski internet stvari, protokol MQTT, procesna avtomatizacija, mikrokrmilnik, strežnik
Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 64
Celotno besedilo (3,78 MB) |
