| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Sodelovanje med kriminalistično policijo in državnim tožilstvom - pogled z vidika kriminalistov
Marja Žnidarko, 2015, magistrsko delo

Opis: Povečanje kriminalitete od organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj v zadnjem času zahteva, da se kadrovsko in strokovno prilagodijo tako, da so kos novim oblikam in razsežnostim kriminalitete. Pri tem je zelo pomembno, da so razmerja sodelujočih organov v predkazenskem postopku jasno določena in da je njihova naloga odkrivanja, preiskovanja in pregona storilcev kaznivih dejanj čim bolj učinkovita. V magistrskem delu smo se osredotočili predvsem na odnos med policijo in državnim tožilstvom, ki sodelujeta v predkazenskem postopku tako, da državni tožilec daje navodila in predloge v zvezi z zbiranjem obvestil in dokazov o pravno relevantnih dejstvih. Opredelili smo vlogo policije in državnega tožilca, ki je s sprejetjem 160.a člena Zakona o kazenskem postopku (2012) pridobil pravico, da z obveznimi navodili in strokovnimi mnenji usmerja zraven policije tudi druge državne organe in institucije. Pri njunem razmerju je zelo pomembna Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki zraven podrobnejših pravil o sodelovanju med obema organoma, podrobneje ureja tudi vzpostavitev specializirane preiskovalne skupine. V zadnjem delu magistrskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med kriminalisti v Sloveniji in s pomočjo katere smo želeli ugotoviti, kako ocenjujejo sodelovanje z državnimi tožilci. Ugotovili smo, da slovenski kriminalisti menijo, da uvedba Uredbe ni povečala učinkovitosti odkrivanja kaznivih dejanj, ampak je med drugim povzročila dodatno administracijo, ki je kriminalisti pri vsakodnevnem delu že tako ali tako imajo preveč. Med drugim slovenski kriminalisti ocenjujejo, da na vzpostavitev dobre komunikacije z državnimi tožilci v največji meri vpliva oblikovanje zaupnega in partnerskega odnosa med obema organoma. Kriminalistom največji problem pri sodelovanju z državnimi tožilci predstavlja dejstvo, da se zaradi hitre menjave kadrov na obeh straneh, kriminalisti in državni tožilci med seboj ne poznajo dovolj dobro. Menimo, da omenjen problem še dodatno otežuje možnost, da bi oba organa vzpostavila zaupanja vreden in partnerski odnos, ki sta pogoj za dobro sodelovanje in posledično tudi za uspešno preiskovanje kaznivih dejanj.
Ključne besede: predkazenski postopek, kriminalistična policija, kriminalisti, preiskovanje, državno tožilstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 901; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici