| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Development of a “0-Pesticide Residue” grape and wine production system for standard disease-susceptible varieties
Mihaela Roškarič, Andrej Paušič, Janez Valdhuber, Mario Lešnik, Borut Pulko, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: In order to realize the goals of the EU Farm to Fork strategy, grape growers are introducing new grape-growing technologies. Among the new trends, "0-pesticide residue" protection is quite a promising one. Field trials were carried out in vineyards located in the Mediterranean part of Slovenia in 2021 and 2022 to test the "0-pesticide residue" (ZPR) grape protection system with the goal of producing wine without pesticide residues above the limit of 0.001 mg kg(-1). The standard integrated grape protection program (IP) was compared to the ZPR program. The level of infection of leaves and grapes by fungal pathogens did not significantly increase due to the implementation of the ZPR spray program. The amount of yield and quality of yield were not decreased significantly, but a small financial loss of EUR 70-400 ha(-1) appeared at ZPR grape production when compared to the IP production system. The ZPR system enabled a significant decrease in pesticide residue concentration in wine at a rate of 27 applied pesticide active substances in a rage from 20% to 99%. The goal of producing wine without pesticide residues above the limit concentration of 0.001 mg kg(-1) was not completely achieved in these experiments, but we came very close to it with the tested spraying programs. Further finetuning of pesticide positioning and alternative plant protection products in 0-pesticide residue systems is needed.
Ključne besede: grape, wine, pesticide, reduction, economics, IPM, alternative plant protection products
Objavljeno v DKUM: 09.02.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Patterns of Copper Bioaccumulation and Translocation in Grapevine Grafts Depending on Rootstocks
Stanko Vršič, Mojca Gumzej, MARIO LEŠNIK, Andrej Perko, Borut Pulko, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The long-term use of copper (Cu) fungicides in viticulture in Europe has led to Cu accumulation in vineyard top soils. However, less is known about the accumulation of Cu in grapevine grafts after the callusing process/before planting in the nursery. This paper presents the capacity of 5BB and SO4 rootstocks to accumulate Cu, as well as the patterns of translocation in the grafts. After heat forcing (callusing), the grapevine grafts of Sauvignon Blanc on 5BB and SO4 rootstocks were grown in pots for six months in a glasshouse and exposed to various Cu formulations (Cu-oxychloride, Cu-gluconate) and concentrations in peat (50, 150, 500, and 1000 mg Cu of dry weight (DW)). In addition to monitoring the shoot growth dynamics and analyzing the copper content in graft organs, bioaccumulation (BAFs) and translocation factors (TFs) of Cu were calculated. The mean Cu concentrations were ranked as follows: roots (15–164) > rootstock trunks (8–38) > canes (5–21) mg kg−1 DW. The Cu concentrations depended on the Cu formulation and concentration in the substrate. Higher Cu content was found in the roots of both rootstocks (5BB and SO4, 23–155 and 15–164 mg kg−1 DW, respectively) and the lowest in the canes (less than 10 mg kg−1 DW) of grafts grown in Cu-oxychloride-treated peat. Based on the BAFs and TFs, both rootstocks could be considered as Cu exclusive. A higher translocation rate was determined in systemic Cu-gluconate and SO4 rootstock. With shoot length measurements, the significant inhibitory effects of Cu on grapevine grafts growth could not be confirmed, despite the inhibitory effects that were clearly expressed in the first two months of growth. Soils containing more than 500 mg Cu/kg−1 are less suitable for growing vine grafts.
Ključne besede: grapevine grafts, copper accumulation, Cu-oxychloride, Cu-gluconate, 5BB and SO4 rootstocks
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 249; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Primerjava kakovosti nanosa FFS v nasadu jablan z ali brez uporabe elektrostatske podpore in kakovosti nanosa pri vožnji po vsaki ali vsaki drugi vrsti : magistrsko delo
Veronika Turk, 2023, magistrsko delo

Opis: Raziskava je bila izvedena v letu 2021 v ekološkem sadovnjaku podjetja Evrosad, d. o. o., v Savcih na sorti zlati delišes. Cilj naloge je bil preveriti učinkovitost zatiranja bolezni in škodljivcev jablane pri uporabi elektrostatskega nanosa z enako porabo vode in ob enakih delovnih parametrih kot pri nanosu brez elektrostatske podpore. Prav tako smo testirali učinkovitost škropljenja z uporabo elektrostatskega nanosa pri škropljenju vsake druge vrste jablan. Za oceno enakomernosti porazdelitve škropilne brozge smo uporabili tehniko vodoobčutljivih lističev. Kakovost depozita škropilne brozge smo ocenili z uporabo barvnega sledilca tartrazin, katerega koncentracijo na listih smo določili z uporabo fotospektrometra. Ocena stopnje napada zaradi bolezni in škodljivcev je bila večkrat letno narejena po standardnih metodah EPPO, pri čemer smo uporabili metodo vizualnega bonitiranja deleža napadene površine opazovanega organa. V poskusu pri danih parametrih nismo potrdili postavljenih hipotez, da uporaba elektrostatike značilno izboljša uspešnost zatiranja škodljivih organizmov in da lahko škropljenje preko dveh vrst ob uporabi elektrostatike daje enakovreden rezultat kot škropljenje vsake vrste nasada jablan.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, elektrostatska podpora, pršenje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

4.
Možnosti kemičnega zatiranja stenice marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stål) v nasadih jablan z ekološko in integrirano pridelavo : magistrsko delo
Anja Preložnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V letu 2021 smo izvedli poljska poskusa, v katerih smo preučevali učinkovitost ekološkega in integriranega škropilnega programa na zatiranje stenice marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys Stål) v dveh ločenih nasadih jablan na Primorskem. Ocenjevali smo velikost populacije odrasle stenice, njenih ličink in delež plodov s poškodbami v 9- do 12-dnevnih presledkih. Škropilni program v ekološkem nasadu, temelječ na rastlinskih izvlečkih, naravnih piretrinih, spinosadu, kaolinu, naravnih milih in azadirahtinu, je bil v povprečju med 45- in 66-odstotno učinkovit za zatiranje stenic in je za 65 do 78 odstotkov zmanjšal delež plodov s poškodbami ob obiranju. Pri dveh integriranih škropilnih programih, temelječih na uporabi snovi acetamiprid, deltametrin, fosmet, spinosad in rastlinskih izvlečkov, smo dosegli od 69- do 93-odstotno učinkovitost pri zatiranju odraslih stenic. Uporaba pripravkov v integriranem programu je za 70 do 80 odstotkov zmanjšala delež plodov, poškodovanih od stenic, ob obiranju. Iz podatkov, ki smo jih dobili v poskusu, lahko sklepamo, da so lahko škropilni programi, ki temeljijo na podlagi testiranih razpoložljivih aktivnih snovi, do 80-odstotno učinkoviti. To kaže, da zgolj z uporabo testiranih pripravkov ni možno zagotoviti dovolj temeljitega zatiranja stenice. Hkrati je z uporabo insekticidov treba izvajati še druge biotične in biotehniške metode zatiranja.
Ključne besede: marmorirana smrdljivka, kemično zatiranje, jablana
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 498; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Monitoring (prepoznavanje, spoznavanje) in funkcija izbranih koristnih organizmov v nasadih jabolk
Peter Zadravec, Tatjana Unuk, 2023, učbenik

Opis: Strokovna monografija je nastala ob izvedbi projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) 16.5 z naslovom Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja. Vsebina je okoljevarstveno in trajnostno naravnana, a še vedno namenjena uspešni in zadostni pridelavi visokovredne hrane. V zadnjih letih smo priča dejstvu, da velik del potrošnikov izrazito favorizira ekološko pridelano hrano, a istočasno ne želi ali ne more plačati njene nekoliko višje cene. Večina pridelovalcev bi rada ustregla potrošnikom, a se zaveda večjih tveganj, ki izvirajo iz manjšega nabora in slabše učinkovitosti pripravkov za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi. Dejstvo je, da zadovoljivo obvladovanje razvoja populacij škodljivih organizmov v ekološkem sadjarstvu zagotovo ni mogoče le z zamenjavo pripravkov za varstvo rastlin, zato je vsebina te monografije namenjena predstavitvi funkcije in monitoringa koristnih organizmov v nasadih jablan kot ključnih akterjev za uspešno ekološko pridelavo sadja.
Ključne besede: nasad jablan, koristni organizmi, škodljivi organizmi, biodiverziteta, ravnovesje
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 330; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (8,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Testiranje 0-residue pridelovalnega sistema jabolk : magistrsko delo
Anja Žerak, 2023, magistrsko delo

Opis: V sezoni 2018 smo v nasadih jablan sort Gala, Fuji in Zlati delišes testirali 0-residue koncept varstva pred škodljivimi organizmi. Standardni intenzivni integriran škropilni program (V1) smo primerjali z dvema 0-residue škropilnima programoma V2 in V3. V programih V2 in V3 smo v drugem delu sezone, od začetka julija naprej, namesto kemičnih FFS uporabljali alternativne pripravke, ki jih uporabljamo v ekološki pridelavi. Izvajanje V2 in V3 škropilnega programa je zagotovilo skoraj enako učinkovito zatiranje bolezni in škodljivcev kot škropilni program V1. Zaradi izvajanja V2 in V3 škropilnih programov ni prišlo do značilnega znižanja pridelka in do značilnega znižanja deleža jabolk prvega razreda. Pri V2 in V3 smo značilno znižali število najdenih aktivnih snovi s koncentracijo nad 0,01 mg/kg in tudi parametra kumulativni % MRL in % ARFD, ki sta v trgovskih verigah zelo pomembna pri presoji sprejemljivosti jabolk za odkup. Pri programih V2 in V3 smo lahko dosegli zahtevana merila trgovskih verig.
Ključne besede: 0-residue, Gala, Fuji, Zlati delišes, integrirana pridelava
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

7.
Vpliv načina obdelave tal in časa uporabe herbicida na intenzivnost erozijskih procesov v posevku koruze na nagnjeni površini : magistrsko delo
Gašper Fridrih, 2022, magistrsko delo

Opis: V letu 2021 je bil izveden poljski poizkus, v katerem smo analizirali vpliv obdelave tal, učinkovitosti delovanja herbicidov in pokrivnosti plevelne vegetacije na intenzivnost erozijskih procesov v posevku koruze na nagnjeni kmetijski površini. Poskusno površino smo razdelili na parcele glede na način obdelave in vrsto apliciranega herbicida. Poskus je vključeval pet različnih sistemov. Prva parcela je bila preorana in nanjo smo po setvi koruze nanesli talni herbicid Adengo®. Sledila je »no-till« parcela, kjer smo imeli dva koncepta uporabe herbicidov; prvi del smo tretirali s pripravkom Tajfun® 360 na osnovi snovi glifosat takoj po setvi, drugi del pa smo tretirali po vzniku s kombinacijo dveh listnih herbicidov Focus® in Mustang®. Tudi parcela z minimalno obdelavo tal (uporaba vrtavkaste brane), je bila tretirana z mešanico dveh herbicidov (Monsoon® in Mustang®) po vzniku koruze. Na sosednjo minimum till parcelo, ki je bila sejana prečno na strmino, smo nanesli kombinacijo listnega in talnega herbicida (Lumax® in Equip®). Učinkovitost uporabljenih herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 14-18 in BBCH 60-69). Opravili smo tudi analizo pokrovnosti aktivnih in propadlih plevelov med različnim obdobjem rasti koruze. Sistemi obdelave in uporabe različnih herbicidov so imeli statistično značilen vpliv na količino pridelka sveže silažne koruze (kg/ha). Skupna letna količina erodirane zemljine (kg/ha) je med posameznimi obravnavanji močno variirala. Razlika med najmanjšo in največjo vrednostjo erodirane zemljine je bila namreč več kot 38 ton na ha letno.
Ključne besede: erozija, herbicid, koruza, vrsta obdelave, rastlinska pokrovnost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

8.
Obvladovanje hmeljevega bolhača (Psylliodes attenuatus Koch) na hmelju (Humulus lupulus L.) : diplomsko delo
Mitja Cizej, 2022, diplomsko delo

Opis: Hmeljev bolhač (Psylliodes attenuatus Koch) je pomemben škodljivec hmelja (Humulus lupulus L.), ki se prehranjuje tudi z navadno konopljo (Cannabis sativa L.) in veliko koprivo (Urtica dioica L.). Ima eno generacijo letno z dvema pojavoma in sicer spomladi v času intenzivne rasti hmelja in poleti v času oblikovanja storžkov. Ko hmeljev bolhač preseže prag gospodarske škode, uporabimo insekticide. Na hmelju ima trenutno registracijo aktivna snov (a. s.) lambda-cihalotrin in ciantraniliprol. A. s. lambda-cihalotrin bo v Evropski Uniji kmalu prepovedana, zato smo v raziskavi preučevali možnost obvladovanja hmeljevega bolhača v spomladanskem času z alternativnimi metodami z nizkim tveganjem, kot so biostimulanti, regulatorji rasti, gnojila, repelenti. Nekateri pripravki uporabljeni v raziskavi naj bi imeli stimulativen učinek na rast in razvoj hmelja, ki pa niso dali želenih učinkov v smislu hitre rasti in posledično zmanjšani pojavnosti poškodb od hmeljevega bolhača. Število hmeljevih bolhačev na rastlini ni merodajno glede ugotavljanja učinkovitosti pripravkov, saj so bolhači zelo mobilni. Najmanj bolhačev smo zasledili na parcelah, kjer smo uporabili insekticid Karate Zeon 5 CS (a. s. lambda-cihalotrin) in Exirel (a. s. ciantraniliprol), med alternativnimi pripravki pa na parcelah, kjer smo večkrat uporabili pripravek Algo-Plasmin. Poškodbe na listih hmelja so bile statistično značilno manjše, kjer smo uporabili kontaktna insekticida Karate Zeon 5 CS in Exirel. Med alternativnimi pripravki so bile manjše poškodbe na listih hmelja, kjer smo uporabili Algo-Plasmin, CutiSan in Invelope. Z raziskavo smo ugotovili, da lahko z nekaterimi alternativnimi pripravki delno omejimo poškodbe od hmeljevega bolhača na hmelju v spomladanskem času, kar pa ni primerljivo z uporabo kontaktnih insekticidov.
Ključne besede: hmelj, Humulus lupulus, hmeljev bolhač, Psylliodes attenuatus, alternativni pripravki, učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 28.09.2022; Ogledov: 464; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

9.
Testiranje herbicidnega učinka biostimulatorja na rastlinski podlagi : magistrsko delo
Žan Fuks, 2022, magistrsko delo

Opis: V poskusu smo testirali herbicidni učinek biostimulatorja na rastlinski podlagi – Stopeco® (organsko gnojilo z rastlinskimi izvlečki) in primerjali učinek različnih odmerkov pripravkov na podlagi snovi glifosat, pelargonske kisline, ocetne kisline in olja agrumov na različnih lokacijah po Sloveniji v vinogradih, sadovnjakih in na njivi, spomladi leta 2022. Namen poskusa je bil dokazati, da lahko uporaba pripravka Stopeco® služi kot ena izmed alternativnih metod zatiranja plevelov. Testiranje herbicidnega učinka smo izvedli v dveh stopnjah. V prvi aplikaciji smo uporabili nižje odmerke pripravka Stopeco® in ugotovili statistično manjšo učinkovitost od pripravka na podlagi snovi glifosat ter na obravnavanjih z višjimi odmerki dobili statistično višjo ali enako učinkovitost od ostalih obravnavanih alternativnih pripravkov. Herbicidni učinek pripravka Stopeco® se je pri številnih testiranih plevelih gibal od 15 do 50 % na celotni plevelni populaciji posameznega obravnavanja. V drugi aplikaciji pa smo testirali višje odmerke pripravka Stopeco® in dobili rezultate skupne učinkovitosti zatiranja plevelov med 60 in 90 %, kar se lahko skorajda primerja z učinkovitostjo pripravka na podlagi snovi glifosat. Herbicidni učinek biostimulatorja Stopeco® je višji pri večjih odmerkih in učinkovitost zatiranja je boljša na širokolistne plevele kot na ozkolistne plevele. Glede na rezultate, uporaba pripravka Stopeco® predstavlja eno izmed potencialnih alternativnih možnosti zatiranja plevelov.
Ključne besede: herbicidni učinek, biostimulator, Stopeco®, pleveli, herbicidi
Objavljeno v DKUM: 28.09.2022; Ogledov: 485; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

10.
Vpliv biostimulatorjev za izboljšanje kakovosti pridelka jabolk pri sorti zlati delišeš : diplomsko delo
Jože Stojnšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Z uporabo biostimulatorjev zmanjšujemo potrebo po gnojenju in izboljšujemo splošno vitalnost, odpornost in rast rastlin ter jih tako ščitimo pred okužbami od škodljivih organizmov. Uspešno jih lahko uporabimo v vseh panogah kmetijstva, vendar pa so kljub veliko raziskavam, ki so jih že naredili, biostimulatorji med raziskovalci in kmetovalci še zelo nepoznani. Sestavljajo jih naravne ali sintetične snovi, lahko pa so tudi kombinacija obojih. Čeprav z gotovostjo ne moremo trditi, kako točno delujejo na rastlino, lahko rečemo, da vplivajo neposredno na fiziološke procese, kar zagotavlja korist za rast in razvoj ter za odzivanje na vodni stres, slanost in strupene elemente
Ključne besede: Biostimulator, jablana, bolezni, škropilni program, škodljivci, ostanki FFS.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (965,33 KB)

Iskanje izvedeno v 23.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici