| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološka aktivnost antioksidantov v konopljinih ekstraktih pri raku prostate
Marina Malić, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil poiskati povezavo med antioksidativnimi lastnostmi ekstraktov konoplje z različno vsebnostjo kanabinoidov in njihovim antikarcinogenim učinkom. Vzorce smo pripravili iz ekstrakta konoplje pridobljenega s soxhlet ekstrakcijo v metanolu, jih vse razen enega očistili in izolirali. Pridobili smo ekstrakte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov, kar smo spektrofotometrično potrdili z LC-MS/MS metodo in ugotovili, da je vsebnost kanabinoidov v posameznem ekstraktu odvisna od polarnosti uporabljenega topila, ter da se je več kanabinoidov raztopilo v manj polarnih topilih. Antioksidativne lastnosti ekstraktov smo preverili z DPPH, FRAP, CUPPRAC in ORAC metodo, s Folin-Ciocalteu-jevo metodo pa smo določili vsebnost fenolnih spojin, ki so znane po svoji antioksidativni aktivnosti. Dobljeni rezultati, se med metodami ne ujemajo, saj se te med seboj razlikujejo po uporabljenih radikalih oz. spojinah, ki reagirajo z antioksidanti, mehanizmu delovanja, pH pogojih in občutljivosti na topilo ter eksperimentalne pogoje, kar močno vpliva na njihovo stopnjo odzivnosti do določene vrste molekul. Z ORAC in CUPRAC metodo smo ugotovili, da ima neočiščen ekstrakt v primerjavi z očiščenim analogom signifikantno višjo vsebnost kanabinoidov, medtem ko se vsebnost dobljena z DPPH in FRAP metodo med ekstraktoma ni signifikantno razlikovala. Na koncu smo preverili vpliv treh ekstraktov na viabilnost dveh celičnih linij raka prostate (PC3 in DU145) in ugotovili, da učinkovitost ekstrakta ni odvisna od njegovih antioksidativnih lastnosti, temveč od vsebnosti kanabinoidov. Ekstrakti z višjimi vsebnostmi kanabinoidov so kljub temu, da so pokazali nižjo vsebnost antioksidantov, uspešneje znižali celično viabilnost raka prostate, kot ekstrakti z nižjimi vsebnostmi kanabinoidov.
Ključne besede: Kanabinoidi, testi antioksidativnosti, rak prostate, LC-MS metoda, MTT test
Objavljeno: 28.05.2021; Ogledov: 136; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

2.
Antikarcinogeni potenciali polifenolnih spojin iz smilja - računalniški pristop
Marina Malić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali spojino arzanol iz smilja v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov: aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, vinil karbamat epoksida, glicidamida, stiren oksida, propilen oksida, 2-cianoetilen oksida in beta-propiolaktona. S pomočjo računalniške kemije smo na nivoju kvantnomehanske teorije Hartee-Fock izračunali aktivacijske proste energije reakcij alkilacije naštetih karcinogenov z arzanolom pri treh različnih fleksibilnih baznih setih. Rezultate dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki upoštevata vpliv topila, smo primerjali z eksperimentalno dobljenimi aktivacijskimi prostimi energijami za reakcije posameznega karcinogena z najreaktivnejšo bazo DNA - gvaninom - in na podlagi primerjave sklepali, ali je arzanol učinkovit lovilec posameznega kemijskega karcinogena. Rezultati nakazujejo, da ima arzanol velik potencial kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov, saj je aktivacijska prosta energija za reakcije arzanola z osmimi od devetih karcinogenov nižja od eksperimentalno določene aktivacijske proste energije za reakcije posameznega karcinogena z gvaninom. Na podlagi tega sklepamo, da bi arzanol večino kemijskih karcinogenov uspel uloviti, še preden bi ti v telesu reagirali z gvaninom in poškodovali DNA. Menimo, da smo z našo raziskavo postavili začetne temelje za nadaljne raziskave arzanola kot naravnega lovilca kemijskih karcinogenov in prispevali k novim smernicam eksperimentalnih ter kliničnih raziskav v boju proti raku.
Ključne besede: smilj, arzanol, kemijski karcinogeni, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici