| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OGLJIČNI ODTIS FINANČNIH USTANOV
Marina Krošel, 2012, diplomsko delo

Opis: Ogljični odtis je v svetu vse bolj razširjen in tudi pri nas že uporabljen izračun, ki ga uporabljajo tako podjetja, organizacije, vladne in javne ustanove. Zaradi vedno večjega zavedanja vseh negativnih posledic, ki jih toplogredni plini puščajo za sabo, pa ogljični odtis pridobiva tudi na pomembnosti. Za izračun le-tega so predpisani standardi, ki se uporabljajo, sekundarne baze podatkov, načini poročanja izračunov in komuniciranja z javnostjo. Zavedati se moramo tudi pomanjkljivosti, ki jih ogljični odtis nosi s sabo, in sicer, da ta izračun upošteva le delček negativnih vplivov emisij na okolje. V diplomskem delu sem opredelila zahteve nizkoogljične družbe in gospodarstva, opisala vire nastajanja toplogrednih plinov ter njihov vpliv na okolje, opisala metodologijo določevanja ogljičnega odtisa, ugotovila pomen le-tega za podjetja in druge organizacije, primerjala ogljična odtisa dveh bank in ugotovila zakaj prihaja do razlik med njima. S tem sem potrdila hipoteze, da je ogljični odtis odvisen od velikosti finančne institucije, razširjenosti e-poslovanja banke, da je cena okoljskih dajatev, ki jo institucija plačuje odvisna od države, v kateri se nahaja, da bo ogljični odtis v prihodnje vse bolj razširjen, da imajo institucije kot so banke, največji delež izpustov toplogrednih plinov zaradi mobilnosti, ogrevanja v kurilni sezoni in razsvetljave ter da je možno tudi v bankah zmanjševati ogljični odtis z različnimi ukrepi. S primerjalno analizo Svetovne banke in Evropske investicijske banke je bila ugotovljena pomembnost točnosti uporabe podatkov pri izračunavanju ogljičnega odtisa, primerjave metod izračunavanja, interpretacije rezultatov in možni načini zmanjševanja toplogrednih plinov.
Ključne besede: Nizkoogljična družba, ogljični odtis, toplogredni plini, finančne ustanove
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1920; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (516,00 KB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA STROŠKOV DELA V SLOVENIJI GLEDE NA VRSTE ZAPOSLITEV
Marina Krošel, 2015, magistrsko delo

Opis: V času, ko gospodarstvu posel ne gre najbolje, ko se trgi spreminjajo mesečno, ko se letnih planov ne da z gotovostjo napovedovati, ko ne le, da se dobički manjšajo, ampak jih več sploh ni, je trg dela pomembna komponenta varčevanja v gospodarstvu. V tem času na trg dela vstopam tudi sama. Kakšno obliko zaposlitve naj pričakujem? Katera je za delodajalca najbolj sprejemljiva? Kakšna je zakonodaja na tem področju? Ali me varuje Zakon o delovnih razmerjih? Kolektivna pogodba? Sindikati? Kaj mi kot zaposlenemu pripada? Do česa, kot zaposlena po novih oblikah dela, nisem upravičena? Z vstopom žensk na trg delovne sile, industrializacije, s krajšanjem časa potrebnega za potovanje iz enega kraja v drugega in informatizacijo je prišlo v podjetjih do potreb po mobilnem trgu dela (Piracha & Vickermann 2002). Trg dela je živ, hitro spreminjajoč se in kompleksen. Delodajalci hočejo kader, ki bo prilagodljiv spremembam podjetja v okolju in ki bo cenovno ugoden. Pa splošna prepričanja o cenovni ugodnosti sploh veljajo? V svoji magistrski nalogi sem se lotila spoznavanja trga dela, kaj mobilnost tega trga sploh pomeni, kako se je le-ta razvijal, kaj nov izraz mobilnost sploh je in še najbolj pomembno – kaj to pomeni za delodajalca z vidika stroškov dela. Ob tem sem podrobneje razložila slovensko pravno zakonodajo, ki kot samo zaposlitev šteje le zaposlitev za določen čas in zaposlitev za nedoločen čas. Ti obliki dela sta pri nas tudi najbolj zaščiteni – delavec ima največji nabor pravic z naslova takšne oblike zaposlitve. Seveda ne smemo pozabiti na vedno bolj razširjene druge vrste zaposlitev, kot je zaposlitev po podjemni ali avtorski pogodbi in zelo priljubljeno študentsko delo v času šolanja mladine. Preko prebiranja strokovne literature, lastnih izkušenj ter vživetja v situacijo delodajalca in delojemalca, sem zbrala nabor prednosti in slabosti tradicionalnih in novih vrst zaposlitve. V samem jedru sem se lotila podrobnejšega definiranja stroškov dela. Delo ima pomembno vlogo pri delovanju gospodarstva. Z vidika podjetij predstavljajo strošek dela vsi stroški, ki poleg plač zaposlenih vključujejo tudi druge stroške - predvsem socialne prispevke, ki jih plača delodajalec. Zaradi tega je strošek dela ključnega pomena za poslovno konkurenčnost, čeprav je slednja odvisna tudi od stroškov kapitala (na primer obresti za posojila in dividende iz lastniškega kapitala) in necenovnih elementov, kot so inovacije in položaj blagovne znamke ali proizvodov na trgu (Eurostat 2014). Stroške dela za delodajalca predstavlja delavčeva bruto plača, socialni prispevki, plačani s strani delodajalca, in drugi stroški, ki lahko pri zaposlitvi nastanejo (stroški usposabljanja, izobraževanja, delovne obleke in podobno) (Eurostat 2014). Vsi ti stroški so se sumarno skozi leta višali pri večini opazovanih držav Evrope. Tudi davčna obremenitev stroškov plač se je skozi leta višala, Slovenija, ena izmed dražjih držav Evropske unije, zaseda deseto mesto, medtem ko je na prvem mestu, z najvišjo stopnjo obremenjenosti stroškov dela, Belgija (OECD 2013). V samem empiričnem delu se je pokazal odgovor na v začetku zastavljeni hipotezi. Obe hipotezi smo zavrgli, saj smo ugotovili, da zaposlitev za določen čas, izmed izbranih vrst zaposlitev, ni najugodnejša rešitev za podjetje - pri danih parametrih in minimalni plači se je celo izkazala za najdražjo obliko zaposlitve.
Ključne besede: strošek dela, minimalna plača, trg dela, davčno breme, vrste zaposlitve, regres, plača, bolniška, letni dopust, delovno razmerje, kolektivna pogodba
Objavljeno: 20.05.2015; Ogledov: 1006; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (981,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici