1. A personalized approach to understanding food cravings and intake : a study protocolSaša Zorjan, Sašo Karakatič, Marina Horvat, Satja Mulej Bratec, Živa Krajnc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Studies on food craving and consumption often overlook the interconnectedness of risk factors, assuming uniform mechanisms that drive individuals to (over)consume food. This project seeks to address this gap by leveraging a precision health framework to explore whether multimodal clustering can predict weight and eating outcomes after six months, providing a more nuanced understanding of individual variability. Methods: The project will include a longitudinal study, encompassing several sub-studies where self-report, electrophysiological, and time series dynamic data will be collected at three time points. At baseline, participants will complete comprehensive assessments, including an electroencephalography (EEG) experiment and a one-week experience sampling study (ESM). Machine learning techniques will be employed to uncover distinct participant clusters, characterized by unique patterns of food consumption and weight changes over six months. Markers that best differentiate these profiles will be identified with explainable AI techniques, which aim to make machine learning model outputs understandable by highlighting the key features or patterns driving predictions, enabling personalized insights into key factors contributing to eating behaviors and weight management. Discussion: By exploring the variability of mechanisms influencing food consumption, eating regulation, and weight gain, we aim to uncover subgroups of individuals who are most affected by specific influences, such as stress, emotion regulation difficulties, or sleep deprivation. This project will advance theoretical understanding by integrating multimodal data and emphasizing idiographic methods to capture individual variability. Findings will provide a foundation for future research on precision approaches to eating behaviors and may offer insights into personalized strategies for prevention and management of both normative and disordered eating patterns.
Ključne besede: food cue reactivity, EEG, experienxe sampling methodology, personalized medicine, achine learning, explainable artificial inteligence
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Razredne norme priljubljenosti kot moderator odnosa med socialnimi cilji priljubljenosti, zaznano priljubljenostjo in izvajanjem medvrstniškega nasilja : magistrsko deloLara Bukovec, 2025, magistrsko delo Opis: Medvrstniško nasilje je pogost pojav v osnovnošolskih razredih, njegove posledice so lahko učne, psihosocialne in zdravstvene. K njegovemu nastanku in ohranjanju prispevajo različni dejavniki na ravni posameznika in razreda. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialnih ciljev priljubljenosti in zaznane priljubljenosti na izvajanje medvrstniškega nasilja, preveriti moderacijski učinek zaznane priljubljenosti in razrednih (agresivnih in prosocialnih) norm priljubljenosti na ta odnos. V raziskavi s prečnim raziskovalnim načrtom je sodelovalo 6395 učencev (50 % deklet) 8. in 9. razredov iz 118 slovenskih osnovnih šol. Podatki so bili analizirani z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da socialni cilji priljubljenosti in zaznana priljubljenost napovedujejo izvajanje medvrstniškega nasilja. Obenem je tudi povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejša pri višjih vrednostih zaznane priljubljenosti. Prav tako se je pokazalo, da sta tako povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja kot tudi povezava med zaznano priljubljenostjo in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejši pri višjih stopnjah agresivnih norm priljubljenosti. Prosocialne razredne norme priljubljenosti se niso izkazale kot statistično značilen moderator, spol pa je bil statistično značilno povezan z izvajanjem nasilja, vendar njegova vključitev v model ni spremenila glavnih ugotovitev. Raziskava omogoča boljši vpogled v vlogo razrednih in individualnih dejavnikov pri razumevanju medvrstniškega nasilja, ugotovitve pa lahko uporabimo pri oblikovanju intervencij ter šolskih preventivnih programov za preprečevanje medvrstniškega nasilja tako na razredni kot individualni ravni.
Ključne besede: razredne norme priljubljenosti, socialni cilji priljubljenosti, zaznana priljubljenost, medvrstniško nasilje, večnivojsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (745,50 KB) |
3. Povezanost stresa in kakovosti spanja pri študentih: vloga telesne aktivnosti in psihološke prožnosti : magistrsko deloKaja Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Kakovost spanja je povezana s številnimi posledicami na različnih področjih življenja. Predstavlja enega ključnih dejavnikov duševnega zdravja, še posebej v študentski populaciji, ki je izpostavljena visokim ravnem (akademskega) stresa. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti povezave med stresom, kakovostjo spanja, telesno aktivnostjo in psihološko prožnostjo pri študentih. Zanimalo nas je, ali telesna aktivnost in psihološka prožnost delujeta kot moderatorja v odnosu med stresom in spanjem. Z analizo latentnih profilov smo želeli identificirati različne skupine študentov glede na raven telesne aktivnosti in psihološke prožnosti. V raziskavi je sodelovalo 320 študentov, starih med 18 in 24 let (M = 21,46; SD = 1,69). Študenti so prihajali z različnih fakultet in študijskih programov. Kakovost spanja smo merili s Pittsburškim vprašalnikom kakovosti spanja PSQI, zaznani stres z Lestvico zaznanega stresa PSS-10, akademski stres z Lestvico zaznave akademskega stresa PAS, za merjenje psihološke prožnosti smo uporabili Lestvico prožnosti za otroke in mladino CYRM-12, za merjenje telesne aktivnosti pa Mednarodni vprašalnik o telesni aktivnosti – krajša različica IPAQ-SF in povprečno število korakov v enem tednu. Rezultati so pokazali negativno povezanost (akademskega) stresa in kakovosti spanja, telesna aktivnost in psihološka prožnost sta bili s kakovostjo spanja pozitivno povezani. Telesna aktivnost in psihološka prožnost sta moderirali odnos med stresom in kakovostjo spanja na način, da je bila negativna povezava med stresom in kakovostjo spanja šibkejša pri študentih z višjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti kot pri tistih z nižjo ravnjo telesne aktivnosti ali psihološke prožnosti. Na podlagi ravni telesne aktivnosti in psihološke prožnosti smo identificirali štiri latentne profile študentov. Identificirani profili so se razlikovali glede na spol, kakovost spanja in zaznani stres. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in predstavljajo razširitev razumevanja tega področja, dodatno pa osvetljujejo pomen njegovega raziskovanja. Programi, usmerjeni v krepitev psihološke prožnosti in v promocijo redne telesne aktivnosti, bi lahko predstavljali učinkovito strategijo za izboljšanje kakovosti spanja študentov. Intervencijske študije bi omogočile trdnejšo potrditev teh ugotovitev.
Ključne besede: stres, kakovost spanja, študenti, telesna aktivnost, psihološka prožnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Psihometrične značilnosti slovenske oblike Večdimenzionalne lestvice deloholizmaJana Verdnik, Tina Kos, Sara Tement, Marina Horvat, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Deloholizem lahko opredelimo kot prekomerno posvečanje časa in energije delu, zajema pa še intrinzično motivacijo, neprestane misli o delu, negativna čustva, kadar posameznik ne dela, in delo preko zahtev svojega delovnega mesta. Čeprav je deloholizem pogosto proučevan fenomen, pa ni veliko vprašalnikov, ki bi merili deloholizem kot večdimenzionalni konstrukt. Namen pričujoče študije je tako bil prevesti in prirediti nedavno razvito Večdimenzionalno lestvico deloholizma (angl. Multidimensional Workaholism Scale [MWS]; Clark idr., 2020) ter proučiti psihometrične značilnosti slovenske različice lestvice. Vzorec je zajemal 279 (66,67 % žensk) delovno aktivnih udeležencev. Konfirmatorna faktorska analiza je pokazala, da se bifaktorski model najbolje, vendar ne povsem optimalno, prilega podatkom. Nadalje je analiza zanesljivosti pokazala, da lestvica izkazuje zadovoljivo notranjo konsistentnost vseh dimenzij in skupnega rezultata. Preverjali smo tudi konstruktno veljavnost, ki se je izkazala kot zadovoljiva, saj so povezave z drugimi konstrukti skladne s pričakovanji. Rezultati pričujoče študije tako nakazujejo v smeri delno zadovoljivih psihometričnih lastnosti slovenske različice Večdimenzionalne lestvice deloholizma. V prihodnje se priporoča preizkus psihometričnih značilnosti lestvice še na razširjenem vzorcu.
Ključne besede: deloholizem, Večdimenzionalna lestvica deloholizma, zanesljivost, veljavnost, konformna faktorska analiza
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (998,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Okoljska kriza : izzivi in priložnosti za krepitev odpornostiMinea Rutar, Nejc Plohl, Marina Horvat, Sara Tement, Bojan Musil, Karin Bakračevič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem poglavju obravnavamo ključne psihološke dejavnike, ki vplivajo na verjetnost pro-okoljskega vedenja, in izzive, ki takšno vedenje otežujejo. V prvem delu predstavimo teorijo načrtovanega vedenja, ki pojasnjuje, kako spremembe v prepričanjih, ozaveščenosti v zvezi z okoljsko problematiko, subjektivne norme in vedenjske namere prispevajo k učinkovitemu soočanju s podnebnimi spremembami. V drugem delu prispevka se osredotočimo na pojav podnebne anksioznosti in psihološke intervencije, ki se jih najpogosteje uporablja pri obravnavi tega pojava. Orišemo pristop multiplih potreb ter predstavimo razlike med različnimi vrstami in ravnmi intervencij ter njihovo vlogo pri komuniciranju, spodbujanju in krepitvi odpornosti posameznikov ter skupnosti.
Ključne besede: teorija načrtovanega vedenja, pro-okoljsko vedenje, subjektivne norme, podnebna anksioznost, pristop multiplih potreb
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (630,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Opisne značilnosti medvrstniškega nasilja in sorodnih konstruktov v različnih točkah merjenja : preliminarni rezultati raziskaveMarina Horvat, Saša Zorjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Medvrstniško nasilje in viktimizacija sta kompleksna pojava, povezana z različnimi dejavniki in pojavnimi oblikami. V pričujoči raziskavi smo proučevali nekatere izmed teh dejavnikov v vzdolžni raziskavi s tremi točkami merjenja v enem šolskem letu. Namen tega prispevka je na kratko orisati uporabljen raziskovalni načrt in predstaviti osnovne opisne značilnosti merjenih konstruktov, s poudarkom na različnih oblikah nasilja in viktimizacije. Preliminarni rezultati za vsako točko merjenja kažejo, da je lahko velik delež variabilnosti v pojavnosti samoporočanega nasilja in viktimizacije mogoče pripisati individualnim razlikam. Med posameznimi točkami merjenja (začetek in konec šolskega dela) je zaznati manjši porast samoporočanega nasilja in viktimizacije, vendar ta porast ni zelo izrazit. To lahko delno pojasnimo z velikostjo vzorca, kar pa ne izključuje razlik na ravni posameznikov ali razredov skozi čas.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, večnivojsko modeliranje, vzdolžne študije, opisne statistike
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (526,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vloga čustvene valence pri vplivu socialne opore na zaznavo bolečine : EEG raziskavaJana Verdnik, 2024, magistrsko delo Opis: Ljudje smo nenehno vpeti v socialni kontekst, zato na naše doživljanje bolečine vplivajo tudi drugi posamezniki. Še posebej socialna opora bližnjega se kaže kot eden izmed dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo zaznavanje bolečine, spremeni pa lahko tudi čustveno počutje in možgansko aktivnost ob bolečini. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialne opore na doživljanje neprijetnosti bolečine in mediatorsko vlogo čustvene valence ter z bolečino povezanih EEG potencialov v tem odnosu. Izvedli smo EEG raziskavo, v kateri so udeleženke prejemale boleče električne impulze v dveh pogojih – med prisotnostjo romantičnega partnerja po video povezavi (socialna opora) ali njegovo odsotnostjo (odsotnost opore). Na vzorcu 40 udeleženk smo ugotovili, da je bila ob prisotnosti socialne opore ocena čustvene valence višja, predvsem pa ocena neprijetnosti nižja kot v pogoju brez nje. Z uporabo večnivojskih mediacijskih modelov smo nadalje pokazali, da imajo v odnosu med socialno oporo in neprijetnostjo bolečine mediatorsko vlogo tako čustvena valenca kot tudi zgodnji in pozni z bolečino povezani EEG potenciali, natančneje N100 in P300. Vsak izmed teh potrjenih mediatorjev ponuja ločeno razlago nižjih ocen neprijetnosti bolečinskih dražljajev ob socialni opori, načeli pa smo tudi preučevanje njihove morebitne medsebojne časovne dinamike, a ta še ni pojasnjena v celoti. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in tako predstavljajo nadgradnjo ter razširitev razumevanja tega področja.
Ključne besede: socialna opora, bolečina, čustvena valenca, EEG
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,93 MB) |
8. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 124
Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vloga poimenovanja čustev in čustvene diferenciacije pri regulaciji negativnega afekta : magistrsko deloAdelisa Huskić, 2024, magistrsko delo Opis: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar
pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih
učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev
prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo,
da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom
preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje
glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih
moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in
velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med
katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi
poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev
učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim
prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se
niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist
poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost
proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave
v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Ključne besede: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,22 MB) |
10. Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode networkXiyao Xie, Teresa Bertram, Saša Zorjan, Marina Horvat, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: Social reappraisal, during which one person deliberately tries to regulate another’s emotions, is a powerful cognitive form of social emotion regulation, crucial for both daily life and psychotherapy. The neural underpinnings of social reappraisal include activity in the default mode network (DMN), but it is unclear how social processes influence the DMN and thereby social reappraisal functioning. We tested whether the mere presence of a supportive social regulator had an effect on the DMN during rest, and whether this effect in the DMN was linked with social reappraisal-related neural activations and effectiveness during negative emotions.
Methods: A two-part fMRI experiment was performed, with a psychotherapist as the social regulator, involving two resting state (social, non-social) and two task-related (social reappraisal, social no-reappraisal) conditions.
Results: The psychotherapist’s presence enhanced intrinsic functional connectivity of the dorsal anterior cingulate (dACC) within the anterior medial DMN, with the effect positively related to participants’ trust in psychotherapists. Secondly, the social presence-induced change in the dACC was related with (a) the social reappraisal-related activation in the bilateral dorsomedial/dorsolateral prefrontal cortex and the right temporoparietal junction and (b) social reappraisal success, with the latter relationship moderated by trust in psychotherapists.
Conclusion: Results demonstrate that a psychotherapist’s supportive presence can change anterior medial DMN’s intrinsic connectivity even in the absence of stimuli and that this DMN change during rest is linked with social reappraisal functioning during negative emotions. Data suggest that trust-dependent social presence effects on DMN states are relevant for social reappraisal—an idea important for daily-life and psychotherapy-related emotion regulation.
Ključne besede: social reappraisal, social support, social emotion regulation, social presence, default mode network, interpersonal trust, anterior cingulate
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 357; Prenosov: 257
Celotno besedilo (3,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
