| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode network
Xiyao Xie, Teresa Bertram, Saša Zorjan, Marina Horvat, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Social reappraisal, during which one person deliberately tries to regulate another’s emotions, is a powerful cognitive form of social emotion regulation, crucial for both daily life and psychotherapy. The neural underpinnings of social reappraisal include activity in the default mode network (DMN), but it is unclear how social processes influence the DMN and thereby social reappraisal functioning. We tested whether the mere presence of a supportive social regulator had an effect on the DMN during rest, and whether this effect in the DMN was linked with social reappraisal-related neural activations and effectiveness during negative emotions. Methods: A two-part fMRI experiment was performed, with a psychotherapist as the social regulator, involving two resting state (social, non-social) and two task-related (social reappraisal, social no-reappraisal) conditions. Results: The psychotherapist’s presence enhanced intrinsic functional connectivity of the dorsal anterior cingulate (dACC) within the anterior medial DMN, with the effect positively related to participants’ trust in psychotherapists. Secondly, the social presence-induced change in the dACC was related with (a) the social reappraisal-related activation in the bilateral dorsomedial/dorsolateral prefrontal cortex and the right temporoparietal junction and (b) social reappraisal success, with the latter relationship moderated by trust in psychotherapists. Conclusion: Results demonstrate that a psychotherapist’s supportive presence can change anterior medial DMN’s intrinsic connectivity even in the absence of stimuli and that this DMN change during rest is linked with social reappraisal functioning during negative emotions. Data suggest that trust-dependent social presence effects on DMN states are relevant for social reappraisal—an idea important for daily-life and psychotherapy-related emotion regulation.
Ključne besede: social reappraisal, social support, social emotion regulation, social presence, default mode network, interpersonal trust, anterior cingulate
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti : doktorska disertacija
Marina Horvat, 2023, doktorska disertacija

Opis: Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.
Ključne besede: izgorelost, kognicija, HRV, delovne zahteve
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

3.
Modernization, collectivism, and gender equality predict love experiences in 45 countries
Piotr Sorokowski, Marina Horvat, Tina Kavčič, Bojan Musil, Maja Zupančič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Recent cross-cultural and neuro-hormonal investigations have suggested that love is a near universal phenomenon that has a biological background. Therefore, the remaining important question is not whether love exists worldwide but which cultural, social, or environmental factors influence experiences and expressions of love. In the present study, we explored whether countries’ modernization indexes are related to love experiences measured by three subscales (passion, intimacy, commitment) of the Triangular Love Scale. Analyzing data from 9474 individuals from 45 countries, we tested for relationships with country-level predictors, namely, modernization proxies (i.e., Human Development Index, World Modernization Index, Gender Inequality Index), collectivism, and average annual temperatures. We found that mean levels of love (especially intimacy) were higher in countries with higher modernization proxies, collectivism, and average annual temperatures. In conclusion, our results grant some support to the hypothesis that modernization processes might influence love experiences.
Ključne besede: love, modernization, collectivism, gender equality, cross-cultural studies
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Spanje in splošno počutje študentov v času epidemije COVID-19 v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in Zoom izčrpanostjo : magistrsko delo
Vita Vuk, 2022, magistrsko delo

Opis: V obdobju epidemije COVID-19 je veliko ljudi poročalo o težavah, povezanih s spanjem, prišlo pa je tudi do porasta uporabe zaslonskih naprav. Namen magistrskega dela je bil raziskati spanje in splošno počutje slovenskih študentov v povezavi z uporabo zaslonskih naprav in z Zoom izčrpanostjo v obdobju druge uradno razglašene epidemije COVID-19 v Sloveniji. V končni vzorec je zajetih 719 študentov (80,7 % žensk, 19,1 % moških, 0,3 % neopredeljenih, povprečna starost 22,2 let, razpon od 18 do 29 let), ki so na daljavo izpolnjevali baterijo vprašalnikov, ki jo sestavljajo Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Lestvica depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) in Lestvica Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF), vključena pa so tudi vprašanja, vezana na zdravje in na druge parametre spanja. Ključne ugotovitve so, da se uporaba zaslonskih naprav čez dan in pred spanjem pomembno povezuje s parametri spanja, med katerimi so kakovost spanja, čas odhoda v posteljo, latenca uspavanja in dnevna neučinkovitost, povezuje pa se tudi z občutki anksioznosti, depresivnosti in stresa ter z Zoom izčrpanostjo. Ker so študenti nasploh ranljiva skupina za težave s spanjem in ker ostaja uporaba zaslonskih naprav pomemben del vsakdana tudi ob izzvenevanju epidemije, smo v magistrskem delu izpostavili pomembnost ozaveščanja študentov o zdravem spanju in o ustrezni uporabi zaslonskih naprav ter predstavili nekaj idej za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: spanje, splošno počutje, uporaba zaslonskih naprav, Zoom izčrpanost, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 22.12.2022; Ogledov: 977; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (816,92 KB)

5.
Odnos med akademskim stresom in pomanjkanjem spanja ter njuna povezava z (ne)zmožnostjo čustvene regulacije : magistrsko delo
Ajda Mlakar, 2022, magistrsko delo

Opis: Znano je, da so zaznani stres, spanje in čustvena regulacija medsebojno povezani konstrukti – stresne okoliščine poslabšajo kakovost in zmanjšajo količino spanja, pomanjkanje le-tega vodi v pogostejšo uporabo nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije; v splošnem pa vse omenjeno zmanjšuje kakovost vsakodnevnega življenja zaradi utrujenosti in morebitnega pojava depresivno-anksioznih simptomov. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna je povezava med količino in kakovostjo spanja ter zmožnostjo uporabe strategij čustvene regulacije kot odgovor na stresne dražljaje iz okolja. 30 študentov (96,70 % žensk) je trikrat – pred in med izpitnim obdobjem ter po njem – odgovorilo na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti in količine spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), za oceno uporabe različnih strategij čustvene regulacije Vprašalnik kognitivne emocionalne regulacije (CERQ) ter za oceno zaznanega stresa Lestvico zaznanega stresa (PSS). Ob prvem merjenju nas je zanimal tudi pojav depresivno-anksioznih simptomov, kar smo preverjali z Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa (DASS-21), kronotip, za kar smo uporabili Vprašalnik jutranjosti – večernosti (MEQ), in higiena spanja, merjena z Indeksom higiene spanja (SHI). Glavna ugotovitev naše raziskave je, da je kakovost spanja negativno povezana s pogostostjo uporabe nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije ter da je spanje v stresnih situacijah krajše in manj kakovostno. Dodatno smo ugotovili tudi, da trendi nakazujejo povečano ruminacijo, katastrofiziranje, obtoževanje drugih in samoobtoževanje v stresnih situacijah. S kakovostjo spanja in zaznanim stresom je povezan tudi kronotip, in sicer posamezniki z večernim kronotipom poročajo o več zaznanega stresa in slabši kakovosti spanja kot jutranji kronotipi. Potrdili pa smo tudi dosedaj že znane navedbe, da higiena spanja pozitivno napoveduje njegovo kakovost. Navedene ugotovitve so lahko, kljub manku statistične pomembnosti, izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja spanja in čustvene regulacije, še posebej v povezavi z akademskimi in delovnimi obremenitvami posameznikov. Izsledki naše raziskave potrjujejo, da zaznani stres neugodno vpliva na spanje in duševno zdravje študentov, zato želimo spodbuditi tudi nastanek smernic in predpisov, ki bi pripomogli k njihovi razbremenitvi, izboljšanju kakovosti spanja in konstuktivnejšemu spopadanju s stresnimi situacijami.
Ključne besede: akademski stres, količina in kakovost spanja, strategije čustvene regulacije, higiena spanja, kronotip spanja
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 1011; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

6.
Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s spremembami v alostatično-interoceptivnem možganskem sistemu in vrstniškimi odnosi v odraslosti : magistrsko delo
Larisa Kokol, 2021, magistrsko delo

Opis: Zgodnje regulacijske težave predstavljajo dejavnik tveganja za dolgoročne vedenjske in čustvene težave v odraslosti, še posebej za izogibajoče osebnostne lastnosti, povezane s socialnim umikom. Vendar ostaja neraziskano, ali so regulacijske težave v prvih letih življenja povezane s težavami v socialnem funkcioniranju v odraslosti. Ključni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali imajo odrasli z zgodovino regulacijskih težav manj kvalitetne vrstniške odnose v odraslosti v primerjavi s kontrolno skupino in ali lahko te dolgoročne socialne težave povežemo s spremembami v delovanju alostatično-interoceptivnega možganskega sistema. Analizirali smo podatke Bavarske longitudinalne študije, v kateri so odrasli (povprečna starost 28 let; 50 % žensk) z (n=42) in brez (n=70) zgodovine zgodnjih regulacijskih težav bili udeleženi v polstrukturiranem kvalitativnem intervjuju, izpolnili samo-ocenjevalni vprašalnik za merjenje kvalitete vrstniških odnosov v odraslosti in sodelovali v študiji funkcijskega slikanja možganov v stanju mirovanja za merjenje sprememb v intrinzični funkcijski konektivnosti možganskih regij, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem. Rezultati so pokazali, da imajo odrasli z zgodnjimi regulacijskimi težavami manj kvalitetne vrstniške odnose in povišano intrinzično funkcijsko konektivnost možganskih predelov, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem in socialno vedenje. Spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti so bile večje pri odraslih s komorbidnimi in stabilnimi regulacijskimi težavami, v primerjavi s tistimi, ki imajo samo stabilne ali samo komorbidne regulacijske težave. Dodatno so se spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti dorzalno medialne insule in dorzalne amigdale negativno povezovale s kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Pokazalo se je, da povišana intrinzična funkcijska konektivnost dorzalno medialne insule z nekaterimi drugimi možganskimi predeli alostatično- interoceptivnega sistema predstavlja mediator odnosa med zgodnjimi regulacijskimi težavami in kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju možganskih mehanizmov, ki so v ozadju socialnih težav odraslih z zgodnjimi regulacijskimi težavami, in k razvijanju učinkovitih podpornih strategij za vzpostavljanje in ohranjanje socialnih interakcij v odraslosti.
Ključne besede: zgodnje regulacijske težave, alostatično-interoceptivni sistem, vrstniški odnosi v odraslosti, dorzalno medialna insula
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 1348; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Doživljanje izgube po možganski poškodbi
Ema Rojnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Možganska poškodba predstavlja pomemben dogodek v posameznikovem življenju, saj vpliva na vsa področja njegovega delovanja, posledice pa so lahko obsežne in dolgotrajne. Po poškodbi se pacient in njegova okolica srečujeta z velikimi spremembami ter izgubami predhodnih lastnosti in sposobnosti. V raziskavi smo proučili odnose med lastnostmi posameznika in možganske poškodbe (starostjo, spolom, stopnjo dosežene izobrazbe, časom, pretečenim od poškodbe) ter posledicami možganske poškodbe (subjektivnimi občutki izgube, prilagodljivostjo, samozavedanjem, simptomi depresije, simptomi anksioznosti, samospoštovanjem). Vključili smo 22 udeležencev (13 moških, devet žensk), starih med 32 in 68 let, ki so doživeli možgansko poškodbo in so vključeni v program rehabilitacije. S pomočjo različnih vprašalnikov smo ugotovili, da se pri udeležencih kaže pozitivno psihološko doživljanje brez večjih težav. Zaključujemo, da se pri posameznikih več let po možganski poškodbi kažejo nizka izraženost občutkov izgube, zmerna prilagodljivost, nizka izraženost simptomov depresije in anksioznosti ter zmerno do visoko samospoštovanje. Podskupine udeležencev (glede na spol, starost, čas, stopnjo dosežene izobrazbe, čas, pretečen od poškodbe) se na področju psiholoških posledic možganske poškodbe ne razlikujejo pomembno. V prihodnje predlagamo več raziskav na področju doživljanja po možganski poškodbi v slovenskem okolju. Slednje bi lahko pripomoglo k izdelavi priporočil za posameznike, ki se s tovrstno situacijo soočajo, saj takšne smernice še niso oblikovane.
Ključne besede: možganska poškodba, doživljanje izgube, prilagodljivost
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 872; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (729,64 KB)

8.
Značilnosti spanja študentov v obdobju uradno razglašene epidemije Covid-19 v Sloveniji: vloga spalne higiene
Vesna Vrečko Pizzulin, 2020, magistrsko delo

Opis: Epidemija nalezljive bolezni COVID-19 je spomladi 2020 v Sloveniji ogrozila javno zdravje in zaradi ukrepov za zamejitev širitve virusa povzročila nepričakovano spremembo življenja in delovanje posameznikov. Namen naloge je bil proučiti: 1) spanje študentov v Sloveniji v času prvega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19, 2) ali higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja med študenti v času epidemije. Raziskava, v kateri je sodelovalo 541 študentov, je bila sestavljena iz prečne (N = 541) in dnevniške študije (n = 35). Udeleženci (80 % žensk, 18,9 % moških, 0,2 % neopredeljeno; povprečna starost 22,08 let, razpon 19–29) so v prečni študiji odgovorili na sklop z zdravjem in spremembo spanja povezanih vprašanj ter na Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS-21) ter Indeks higiene spanja (SHI). V dnevniški študiji pa so 9 dni zaporedoma izpolnjevali dnevnik spanja. Rezultati so pokazali, da so študentje v času epidemije spali povprečno 7,5 ur, poročali so o izboljšanju, poslabšanju ali ohranitvi dolžine spanja, urejenosti ritma budnosti – spanja, kakovosti spanja in dnevnih počitkov; urejenost ritma budnosti – spanja je vidik, ki je utrpel največje poslabšanje med študenti. Udeleženci, ki so poročali o poslabšanju ali skrajšanju, v katerem od omenjenih vidikov, so izkazovali statistično značilno slabšo higieno spanja, splošno kakovost spanja in višjo depresivno, stresno in anksiozno simptomatiko v primerjavi z udeleženci, ki o poslabšanju niso poročali. Hkrati so rezultati multiple regresije pokazali, da higiena spanja napoveduje splošno kakovost spanja. Prispevek kaže, da so študentje v času epidemije COVID-19 doživeli tako pozitivne kot negativne spremembe v spanju. Med drugim smo osvetlili ranljivost posameznikov, ki so poročali o poslabšanju spanja ter izpostavili, da bi higiena spanja lahko bila možna veljavna intervenca za dosego zdravega spanja med študenti v času epidemije.
Ključne besede: spanje, COVID-19, higiena spanja, študenti, sprememba spanja
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1476; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Povezava med delovnim spominom in variabilnostjo srčnega utripa: sistematični pregled literature
Anita Amon, 2020, magistrsko delo

Opis: Model nevralno-visceralne integracije predvideva, da so možganska področja, ki procesirajo delovno-spominske zahteve, in področja, ki nadzorujejo avtonomno živčevje, povezana v isti funkcionalni krogotok in so soodvisna. Iz tega izhaja hipoteza, da se uporaba kapacitet delovnega spomina odraža v pokazatelju aktivnosti avtonomnega sistema – variabilnosti srčnega utripa. Preverjena je bila v nekaterih empiričnih raziskavah, medtem ko so pregledi literature redki oziroma jih ni. S sistematičnim pregledom empiričnih člankov, ki so preverjali povezavo med variabilnostjo srčnega utripa in delovnim spominom, smo ugotavljali, ali med navedenima pojavoma obstaja korelacija. Pregled literature smo opravili v skladu s PRISMA priporočili za sistematične preglede literature. V končno analizo smo vključili 37 člankov, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem vključevanja. Analiza je pokazala, da avtorji konsistentno ugotavljajo nižjo variabilnost srčnega utripa med reševanjem naloge delovnega spomina v primerjavi z mirovanjem. Razen tega v uspešnosti pri nalogah delovnega spomina odnos z variabilnostjo srčnega utripa ni bil razviden, kar bi pričakovali glede na model nevralno-visceralne integracije. Korelacije z variabilnostjo srčnega utripa v mirovanju večinoma niso bile statistično pomembne.
Ključne besede: model nevralno-visceralne integracije, avtonomno živčevje, izvršilne funkcije
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1011; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenje
Andreja Tišić, 2020, magistrsko delo

Opis: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Ključne besede: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 798; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (816,20 KB)

Iskanje izvedeno v 1.67 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici