Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Odnos študentov zdravstvene nege do oseb s posebnimi potrebami
Marijana Bendra, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Pozitivni odnosi študentov zdravstvene nege so pomembni, saj so študenti tisti, ki se oziroma se bodo z osebami s posebnimi potrebami in njihovimi družinami srečevali vsakodnevno ter vplivali na njihovo celostno oskrbo in na številne druge dejavnike. Raziskovalne metode: Raziskovalno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja, z lestvico ATDP. Raziskava je potekala od aprila do junija 2019. Sodelovalo je 280 anketirancev. Podatke smo z IBM SPSS obdelali in analizirali. Za potrditev hipotez smo uporabili opisno statistiko in t-test. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci z lestvico ATDP več kot v 60 % dosegli pozitiven odnos do oseb s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da ni povezave med lestvico ATDP in prisotnostjo fizične/duševne motnje pri družinskih članih ali prijateljih, osebami, ki so imele/niso imele stika z bolniki s fizičnimi/duševnimi motnjami, različnimi letniki dodiplomskega in podiplomskega študija ter starostjo. Ugotovili smo, da spol vpliva na odnos do oseb s posebnimi potrebami (U = 4515,50, p = 0,039). Diskusija in zaključek: Čeprav je rezultat pokazal, da imajo anketiranci pozitiven odnos, ga je treba krepiti, oblikovati in nadgraditi z novimi znanji in izkušnjami. Pri tem imata veliko vlogo izobraževalna institucija in učni načrt, ki bi moral vključevati več tematik o posebnih potrebah. Na področju posebnih potreb v Sloveniji je treba še marsikaj spremeniti, saj se o tem področju malo govori in raziskuje. Pomembno je, da se v prihodnje izvajajo raziskave, ki bi ugotavljale odnose med študenti zdravstvene nege po Sloveniji ter ugotovili, kateri dejavniki vplivajo na odnos.
Ključne besede: duševne motnje, fizične motnje, sprejemanje, ozaveščanje, vprašalnik ATDP
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1502; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,37 MB)

PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA OTROK IN MLADOSTNIKOV TER PODPORA SVOJCEM
Marijana Bendra, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje nam omogoča zmožnost percepcije, razumevanja in interpretacije okolja. Promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov se izvaja na več ravneh, pojavlja se v vrtcu, šolskem okolju, zdravstvu in v medijih. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter deluje na vseh področjih zdravstvenega varstva. Ob pojavu duševne bolezni otrok in mladostnikov svojci doživljajo osebno stisko ali pa imajo občutek krivde in sramu, zato tudi oni potrebujejo ustrezno strokovno pomoč. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen promocije duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter kako vplivajo duševne bolezni na svojce. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, s katero smo predstavili duševno zdravje, promocijo duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter pomoč svojcem pri soočanju z duševno boleznijo bližnjega. Uporabili smo tudi komparativno metodo, s katero smo primerjali zdravje in duševno zdravje v Sloveniji in drugod po svetu. Rezultati: S pregledom literature smo ugotovili, da je danes veliko bolj razvita promocija duševnega zdravja otrok in mladostnikov, kot npr. desetletje nazaj, kar nakazujejo mnogi preventivni in promocijski programi, ki se izvajajo pod okriljem Centra za socialno delo in nevladnih organizacij, vendar še vedno ni dovolj dobro poskrbljeno za enako možnost dostopnosti za storitve in programe, ki so namenjeni promociji duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Svojci v času spoznanj, da je bližnji zbolel za duševno boleznijo, doživljajo stres, občuti krivdo in ne ve kako živeti z osebo, ki ima duševno motnjo, ter se počuti, da se mu je svet obrnil na glavo. Zaključek: Danes je še vedno manj govora o duševnem zdravju v primerjavi s telesnim zdravjem. Ocenjujemo, da je potrebna dobra promocija duševnega zdravja s strani medijev, zdravstvenih delavcev in šolskega sistema. Pomembno je tudi, da se svojcem pravi čas ponudi pomoč pri spoprijemanju z duševno boleznijo in pri razbremenitvi, ki jo potrebujejo in ne kasneje, ko že pride do negativnih posledic.
Ključne besede: duševno zdravje, otroci in mladostniki, vloga medicinske sestre, vloga družine, promocija duševnega zdravja, oblike pomoči.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 3325; Prenosov: 399
Celotno besedilo (724,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh