1. Raba narečja med vodenimi dejavnostmi vzgojiteljev v koroških vrtcih : diplomsko deloAna Marija Meh, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se poglobili v rabo narečja vzgojiteljev med njihovimi vodenimi dejavnostmi. Osredotočili smo se na vrtce po Koroški regiji. V teoretičnem delu so povzete osnove govora, jezika, govornega razvoja otrok, nekoliko podrobneje je razčlenjen jezik in njegove socialne zvrsti ter rabo narečja med delavci v vzgoji in izobraževanju.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati ankete, ki je bila preko elektronske oblike posredovana v devet različnih vrtcev. Raziskava je pokazala, da vzgojitelji med vodenimi dejavnostmi uporabljajo narečje v kombinaciji s knjižnim jezikom, vendar skoraj nikoli samostojno.
Kljub delni rabi narečja med vodenimi dejavnostmi ostajajo razlogi, zakaj je temu tako, kar kaže na to, da vzgojitelji po narečju posegajo premišljeno in samo v določenih situacijah. Prav tako lahko potrdimo, da kljub rabi narečja spodbujajo rabo knjižnega jezika, ki je v vzgojno-izobraževalnih zavodih zaželena, če ne celo nujna.
Ključne besede: govor, jezik, neknjižni jezik, knjižni jezik, narečje
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (787,81 KB) |
2. Zmožnost zaznavanja začetnega in končnega glasu v besedi ter glaskovanja besed pri 5 in 6 letnikih : diplomsko deloAna Hren, 2024, diplomsko delo Opis: Govor v življenju vsakega posameznika predstavlja način komuniciranja z ostalimi osebami. S pomočjo govora se naučimo izražati svoje želje, potrebe, ideje. V zgodnjem otroštvu otrok začne zaznavati glasove, ki jih kasneje lahko razločuje in razčlenjuje. To sposobnost razlikovanja glasov imenujemo glasovno zavedanje. Pri razvoju zaznavanja določenih glasov ima ključno vlogo sposobnost poslušanja. Otrok se že v predšolskem obdobju srečuje z rimami. Vzgojiteljice otroke tekom pedagoškega procesa seznanijo s členjenjem stavkov na besede in postopoma preidejo na členjenje besed na zloge/glasove v besedah. Glasovno zavedanje se močno povezuje z razvojem pisanja in branja. Naloga vzgojiteljic in staršev je, da otroku ponudijo čim več priložnosti za izboljšanje glasovnega zavedanja, saj je otrok v nasprotnem primeru manj uspešen na področju opismenjevanja. V naši raziskavi nas je zanimal napredek otrok med začetnim in končnim preverjanjem, kjer smo preverili zmožnost zaznavanja glasovnega zavedanja pri pet- in šest-letnikih, in sicer v poimenovanju sličice, določitvi začetnega in končnega glasu v besedi ter tvorjenju novih besed na določen začetni/končni glas. Obe preverjanji smo izvedli z razmikom treh mesecev. V vmesnem obdobju smo izvajali dejavnosti za spodbujanje glasovnega zavedanja. Rezultati otrok so pokazali očiten napredek v razvoju glasovnega zavedanja, pri nekaterih smo zabeležili izrazitejši napredek kot pri drugih.
Ključne besede: govor, glasovno zavedanje, začetno in končno preverjanje, začetni glas, končni glas
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,86 MB) |
3. Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5-6 let starih otrok : diplomsko deloAnja Goličnik, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti.
Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti.
Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov.
Ključne besede: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole : magistrsko deloEnija Justinek, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali učinkovitost kompleksne bralne strategije VŽN v petem razredu osnovne šole. Zanimalo nas je, ali bo po trimesečni uporabi strategije VŽN prišlo do razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino pri predznanju, številu postavljenih vprašanj, novem znanju in bralnem razumevanju. Rezultate smo pridobili s pomočjo raziskave, v kateri so bili učenci razdeljeni v eksperimentalno in kontrolno skupino. V sklopu raziskave so bili učenci testirani dvakrat, in sicer na začetku in koncu raziskave, v vmesnem času pa je eksperimentalna skupina obravnavala besedila s pomočjo strategije VŽN.
Rezultati raziskave so pokazali, da sta pri novem znanju in zapisu vprašanj obe skupini izboljšali svoj prvotni rezultat, le da je bilo to izboljšanje večje pri eksperimentalni skupini. Pri predznanju pa sta obe dosegli slabši rezultat.
Bralno razumevanje smo preverjali s testom, ki je vseboval štiri naloge. Prvi dve nalogi sta pokrivali prvo raven razumevanja, tretja naloga drugo raven in četrta naloga tretjo raven. Eksperimentalna skupina je pokazala večje izboljšanje kot kontrolna skupina pri prvi, tretji in četrti nalogi bralnega razumevanja, kljub temu da je kontrolna skupina tam dosegla boljši končni rezultat. Pri drugi nalogi pa je pri drugem preverjanju boljši rezultat dosegla kontrolna skupina.
Ključne besede: branje, bralno učne strategije, strategija VŽN, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 27; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki : magistrsko deloAna Vetrih, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki smo v teoretičnem delu predstavili komunikacijske dejavnosti, s katerimi se učenci srečajo med šolanjem. Osredotočili smo se na poslušanje, govorni razvoj, branje in pisanje. Posebno pozornost smo namenili govoru, saj je pomemben dejavnik za razvoj pisemskih in bralnih spretnosti otrok. Pregledali smo tudi pojem ustvarjalnosti in ustvarjalno pisanje učencev.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja izvedli raziskavo zgodb, ki so jih učenci zapisali ob nizu ilustracij. V raziskavi so sodelovali učenci 3. in 5. razreda na eni izmed osnovnih šol v koroški regiji. Analizirali smo ustvarjalno pisanje učencev, pri čemer smo preverili uporabo asociativnih dogodkov, vključevanje personifikacije in igrivih elementov ter kakšen naslov bodo dali učenci svoji zgodbi. Rezultati so pokazali, da učenci 5. razreda v večji meri vključujejo dejavnike ustvarjalnega pisanja. Učenci 3. razreda so prav tako izkazali visoko stopnjo ustvarjalnega pisanja, še posebej pri zapisu ustvarjalnih naslovov. Prav tako je bil izveden anketni vprašalnik, ki nam je omogočil dodatno interpretacijo zapisanih zgodb.
Dobljene rezultate, ki so se nanašali na vključevanje posameznih ustvarjalnih dejavnikov, smo predstavili v tabelah, rezultati anketnega vprašalnika pa so predstavljeni v grafih.
Ključne besede: zapis zgodbe ob sliki, personifikacija, asociativni dogodki, igrivi elementi, ustvarjalen naslov.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 55
Celotno besedilo (9,89 MB) |
6. Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku : diplomsko deloAlja Rader, 2024, diplomsko delo Opis: Pri diplomskem delu z naslovom Učinek vaje prostorskih pojmov in barv na jezikovni razvoj otrok v kombiniranem oddelku smo ugotavljali rabo in razumevanje prostorskih pojmov in poznavanje barv. V teoretičnem delu smo se osredotočili na govorni razvoj, pripovedovanje, dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, ter razvoj prostorskih pojmov in barv.
V empiričnem delu so prikazani in interpretirani podatki začetnega in končnega preverjanja. Sodelovali so otroci iz kombiniranega oddelka, stari so bili od dveh do štirih let. S preverjanji oziroma z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako dobro otroci razumejo in uporabljajo prostorske pojme, kako starost vpliva na poznavanje prostorskih pojmov in barv, kakšno je njihovo poznavanje barv ter kakšen je napredek otrok med prvim in drugim preverjanjem. Preverjanji sta bili izvedeni v razmahu štirih mesecev. Obe preverjanji smo izvajali na enak način, vsi otroci so imeli enake pogoje, saj smo le tako pridobili pristne rezultate.
S pridobljenimi rezultati, ki smo jih dobili pri otrocih starih od dveh do štirih let, so ti pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem glede na rabo in razumevanje prostorskih pojmov ter poznavanja barv. Ugotovili smo, da je pri nekaterih otrocih napredek večji, pri nekaterih pa nekoliko manjši.
Ključne besede: jezikovni razvoj, prostorski pojmi in barve, kombinirani oddelek
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 228; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,03 MB) |
7. Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih : diplomsko deloEva Kušter, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb.
Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,15 MB) |
8. Poslušanje zvokov in glasov v predšolskem obdobju : diplomsko deloMateja Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je raziskati področje poslušanja v predšolskem obdobju in opredeliti pomembnost dejavnosti, ki spodbujajo razvijanje poslušanja. Želeli smo raziskati, katere tematike otroci slušno prepoznavajo bolje in katere slabše. Naš cilj je tudi ozavestiti o pomembnosti poslušanja za pozitiven razvoj otroka.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili predjezikovno fazo govornega razvoja, saj se razvoj le-te prepleta s poslušanjem. Kasneje smo se poglobili v najbolj uporabljeno komunikacijsko dejavnost – poslušanje. Opredelili smo njen razvoj in vrste. Prav tako smo preučili, kako naj poteka priprava na poslušanje. V empiričnem delu smo analizirali rezultate, katere smo pridobili v obdobju štirih obiskov v izbranem vrtcu, v mesecu aprilu 2022. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 24 otrok, starih 5–6 let. Poglobili smo se v ožje sklope (živalski glasovi, zvoki vozil, zvoki iz okolja, zvoki instrumentov), s katerimi smo ugotavljali, katere glasove oziroma zvoke otroci prepoznajo in katere ne. S pomočjo raziskovanja smo ovrednotili in analizirali pomembnost poslušanja. Rezultati preverjanj so pokazali, da so otroci najbolje prepoznavali živalske glasove, največ napačnih odgovor pa so podali pri prepoznavanju zvokov instrumentov.
Ključne besede: poslušanje, sluh, razvijanje poslušanja, vrste poslušanja, zvoki in glasovi
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,80 MB) |
9. Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ter barvni ilustraciji : diplomsko deloLara Ocepek, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodbe ob črno-beli ilustraciji ter barvni ilustraciji smo v teoretičnem delu opredelili govor, pripovedovanje, vlogo socialne igre v razvoju govora in skupno branje odraslih in otrok. Pri tem smo se dotaknili razvoja govora in podrobneje opisali faze govornega razvoja, prve besede, razvoj besedišča. Podrobneje smo opisali razvoj pripovedovanja otrok, pripovedovanje ob ilustracijah, skupno branje, razvoj ustvarjalnosti in domišljije otrok ter pojasnili vlogo socialne igre pri razvoju govora otrok.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji, v katerih je sodelovalo 17 otrok starosti 3 do 5 let. Otroci so pripovedovali dve zgodbi, in sicer eno ob črno-beli ilustraciji ter eno ob barvni ilustraciji. Njihove zgodbe smo zvočno posneli, nato pa jih dobesedno prepisali in analizirali. Zanimalo nas je, pri katerem pripovedovanju bodo tvorili več povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov, veznikov in predlogov.
Zanimalo nas je, katera ilustracija bo otroke bolj spodbudila za tvorjenje več različnih besednih vrst.
Rezultati so pokazali, da so otroci tvorili več povedi, glagolov in predlogov pri pripovedovanju ob črno-beli ilustraciji. Pri pripovedovanju ob barvni ilustraciji pa so bili uspešnejši zgolj pri tvorjenju pridevnikov in veznikov. Samostalnike so tvorili enakomerno v obeh pripovedih.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje zgodb, ilustracije, otroci, skupno branje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 236; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,41 MB) |
10. Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje : diplomsko deloDijana Krivec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu Učinek poslušanja literarnih besedil na otrokovo ustvarjalno pripovedovanje smo raziskovali, kakšen vpliv ima prebiranje literarnih del na otrokovo besedišče in ustvarjalno pripovedovanje v obdobju šestih mesecev oz. petnajstih srečanj.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na mišljenje in govor, zgodnji govorni razvoj in kasnejši govorni razvoj. Opredelili smo pripovedovanje, rabo stavkov, besedni zaklad otrok, rabo slovnice in kakšna sta otroška domišljija ter ustvarjalnost. Podrobneje smo opredelili, kakšna je vloga odraslega, kako na otroka vpliva književna didaktika in kako lahko odrasla oseba spodbuja otrokovo domišljijo ter ustvarjalnost.
V empiričnem delu smo interpretirali ter prikazali rezultate pridobljene raziskave oz. rezultate dveh preverjanj. Izpeljali smo dva preverjanja, in sicer začetno in končno, medtem pa smo načrtovali 15 dejavnosti, ki pokrivajo vsa področja kurikula. Otrokom smo v teh 15 srečanjih načrtno prebirali najrazličnejša izbrana literarna dela in izvajali dejavnosti, ki spodbujajo govor.
V tem obdobju smo opazili ogromen napredek pri otrocih. Povečala sta se besedni zaklad in raba elementov ustvarjalnega pripovedovanja.
Ključne besede: govorjenje, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljija, vloga odraslega
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,06 MB) |
