| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje besedno-nebesednega izražanja domišljijskega binoma pri predšolskih otrocih, starih od pet do šest let
Tjaša Bizjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Predšolsko obdobje predstavlja čas otrokovega največjega razcveta in je obenem zlati čas za razvoj razmišljanja ter odkrivanja samega sebe. Gre za obdobje otroške prilagodljivosti, ko odrasel posega v otrokov osebni prostor in mu pomaga pri krepitvi ustvarjalnosti ter poglobitve v domišljijski svet. Pri vstopu v svet domišljije otroku pomaga t. i. domišljijski binom, ki predstavlja igro dveh besed. Otrok se največ nauči prek komunikacije in interakcije z odraslo osebo, pri katerih je zelo pomemben dejavnik poslušanje. Prek tehnike poslušanja otrok prevzame veščine govora. Spremljali smo namreč besedno-nebesedno izražanje otrok v obdobju petih mesecev. Otrokom, starim od pet do šest let, smo ponudili možnost, da prek pripovedovanja zgodb spoznajo domišljijski binom, obenem pa se urijo v uporabi in združitvi sličic domišljijskih binomov, uporabi eno- ali večstavčnih povedi, knjižnega pogovornega jezika, narečnih besed, izpuščanja, dodajanja in zamenjavi glasov v besedah, počasni ali hitri odzivnosti, mašilih in odmorih. Opazili smo razpon razlik besednega in nebesednega izražanja tako med prvim kot zadnjim preverjanjem. Nekateri otroci so že na prvem preverjanju pokazali znanje na področju spremljanih kriterijev, večina pa jih je usvojila do konca petih preverjanj. Ugotovili smo, da za njihovo optimalno razvijanje otroci potrebujejo vaje v izražanju tako na besednem kot na nebesednem področju.
Ključne besede: besedno-nebesedno izražanje, domišljijski binom, predšolski otrok, domišljija, ustvarjalnost.
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

2.
Malčkove prve zgodbe
Pia Šulc, Nika Šulc, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Malčkove prve zgodbe je preveriti govor predšolskih otrok različnih starosti in spoznati njihov način pripovedovanja ter ustvarjanja lastne zgodbe. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opisovali otrokov govor na splošno, vse od začetkov otrokovega govora in do pripovedovanja, teorije govornega razvoja, spodbujanje, vplive ter dejavnike otrokovega govora, mišljenje in govor, otrokov govor skozi prvo in drugo starostno obdobje, splošno pripovedovanje otrok, pripovedovanje ob sliki, razvoj malčkovih prvih zgodb ter razlike v pripovedovanju med dečki in deklicami. V empiričnem delu smo v praksi preverili pripovedovanje otrok glede na prvič videni sliki, ki smo jim ju ponudili. Preverjali smo štiri skupine otrok različnih starostnih obdobij. Zanimalo nas je, ali je v pripovedovanju ob prvič videnih sličicah med otroki različnih starostnih obdobij opazna razlika, ali je opazna razlika med otroki, ki so v vrtcu že dlje časa in tistimi, ki so v vrtec šele prišli ter, ali so razlike med pripovedovanjem dečkov in deklic. Ugotovili smo, da otroci v razmiku dveh let pridobijo kar nekaj dodatnega besednega zaklada in potemtakem tudi bolje pripovedujejo. Bolje pripovedujejo tudi otroci, ki so v vrtcu že dlje časa. Opazili smo tudi, da so dečki bolje pripovedovali kot deklice.
Ključne besede: predšolski otroci, govor, pripovedovanje ob sliki, malčkove zgodbe, razvoj pripovedovanja
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Ključne besede: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

4.
Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu
Tanja Vinarnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poznavanje črk in branje besed v prvem razredu smo s pomočjo literature v teoretičnem delu najprej opisali poslušanje, govor in branje. Poudarek magistrskega dela je v empiričnem delu, kjer smo s pomočjo dveh preizkusov pri otrocih starih med 5 in 6 let ugotavljali predznanje na področju prepoznavanja črk in branja besed. Raziskavo smo izvedli na dveh osnovnih šolah (osnovna šola A, osnovna šola B), rezultati pa so pokazali, da so v prvem razredu učenci z različnimi predznanji glede prepoznavanja črk in branja besed. Nekateri so uspešno rešili oba preizkusa, spet drugi so imeli težave pri prepoznavanju črk ali branju besed.
Ključne besede: Branje, poslušanje, govor, črke, besede, učenci, osnovna šola
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 177; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot dodatna učna pomoč
Aleš Škrobar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vključevanje otroka tujca v slovensko govorno okolje kot učna pomoč smo v teoretičnem delu na podlagi domače in tuje literature predstavili teoretična izhodišča na področjih jezika in govora. Opredelili smo področje migracij in vključevanja otrok migrantov v slovenski šolski sistem. Pri tem smo pregledali tudi zakonsko podlago in usmeritve na tem področju. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu magistrskega dela smo predstavili potek štirinajstmesečne raziskave. Raziskavo smo uredili v kronološkem zaporedju, z opisi srečanj, prepisi pogovorov in fotografijami izdelkov in delovnih gradiv. Sproti smo analizirali dečkov napredek pri razvijanju besedišča, razumevanju, oblikovanju stavkov in razvijanju pisnih ter bralnih sposobnosti. Skozi potek raziskave smo ugotovili, da je deček na vseh omenjenih področjih zelo napredoval. Največjo efektivnost pa so pokazale aktivnosti, ki so bile povezane s praktičnim delom ali z dečkovimi osebnimi izkušnjami in življenjem. Ugotovili smo, da boljše znanje jezika pomaga pri hitrejšem in efektivnejšem vključevanju v novo socialno okolje. Hkrati pa smo opazili, da je v slovenskem šolskem sistemu pri integraciji otrok tujcev v novo okolje premalo pozornosti posvečeno pridobivanju jezika tega okolja.
Ključne besede: otroci tujci, učna pomoč, slovenščina kot drugi tuji jezik, učna pomoč tujcu, otroci migranti
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 253; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

6.
Razvoj opismenjevanja v prvem razredu osnovne šole
Martina Domanjko, 2021, magistrsko delo

Opis: Pomembno je, da učenci usvojijo določene sposobnosti, tako telesne kot psihološke, da so pripravljeni na pisanje. Pred samim spoznavanjem črk se morajo naučiti osnov pisanja, kot so primerna telesna drža, položaj glave, rok (tiste, ki piše in tiste, ki drži podlago). Pomembna je tudi drža trupa in postavitev nog. Ne smemo pa pozabiti na velikost in postavitev mize glede na vir svetlobe. Vse to so osnove, ki jih mora učenec uzavestiti pri pisanju. Pri tem je pomembna vloga učitelja, da učence čim bolj opominja na osnove pisanja in da oceni, kdaj so učenci pripravljeni na naslednjo fazo opismenjevanja. Če učenec ne osvoji osnov pisanja in nima dovolj razvitih sposobnosti, se začnejo kazati znaki razvojne disgrafije. Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi pisanja učencev v prvem razredu osnovne šole. Osredotočena je na opismenjevanje in na njene faze, ki jih učenec usvaja že v predšolskem obdobju in kasneje v osnovni šoli. V nalogi je razloženo opismenjevanje, njene metode in postopki. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na pisanje otroka, kot so vidno in slušno zaznavanje, orientacija in grafomotorika. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda na področju pisanja s pomočjo opazovalnega lista in dveh nalog pisanja. Preučila sem razvoj pisanja učencev v treh obdobjih: pred, med in po spoznavanju tiskanih črk. Raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Osnovne deskriptivne statistike nisem uporabila zaradi premajhnega števila vzorca učencev. Vzorec je obsegal 20 učencev prvega razreda osnovne šole na Štajerskem. Podatki so zbrani s testom znanja, ki obsega dve nalogi, in sicer zapis črk in zapis besed. Zraven testa smo uporabili še opazovalno tabelo, ki je vsebovala elemente pomanjkljivosti osnov pisanja. Test je bil enak pri vseh treh preverjanjih. Podatke sem nato predstavila s pomočjo tabel in izdelkov učencev.
Ključne besede: Opismenjevanje, pisanje, dejavniki, spretnosti, osnove pisanja, razvojna disgrafija.
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

7.
Vpliv levoročnosti na razvoj grafomotorike pri otrocih, starih od 4 do 6 let
Maša Hedl, 2020, diplomsko delo

Opis: Pisanje je ena od komunikacijskih sposobnosti, ki se začne razvijati že v predšolskem obdobju. Sprva se mora otrok naučiti in pridobiti ustrezna znanja pravilne drže telesa in pisala, same orientacije v prostoru in na formatu, ki ga uporablja. Kasneje pa te veščine uporabi. Da bi vzgojitelj kvalitetno sooblikoval proces, mora med drugimi biti pozoren tudi na stranskost otroka. Dominanca se pri otrocih navadno pokaže med tretjim in četrtim letom starosti. Sama stranskost nikakor ni vzrok za slabšo učno zmožnost ali uspešnost otroka. V teoretičnem delu smo se osredotočili na opismenjevanje kot proces, na osnove pisanja, razvoj fine in grobe motorike. Eno poglavje pa smo namenili tudi grafomotoričnim spretnostim, razvoju grafomotorike in motnjam v razvoju grafomotorike. Posebno pozornost pa smo namenili v poglavju stranskost, kjer smo podrobneje predstavili desnoročnost, levoročnost ter tudi ambilateralnost. V empiričnem delu pa so predstavljeni in interpretirani rezultati opazovanja posameznega otroka. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali levoročnost vpliva na razvoj ter kakovost pismenosti pri predšolskih otrokih. Ter ali imajo levoročni otroci enako možnosti za napredovanje ob enakih pogojih. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer opazovanjem. Opazovanje je potekalo enkrat, opazovali pa smo pravilno telesno držo in držo pisala, ter število odklonov pri napisani navpični, ravni črti. Ugotovili smo, da imajo levični otroci enake možnosti ob enakih pogojih za napredovanje ter, da levoročnost ne vpliva na kakovost pismenosti pri predšoslkih otrokih.
Ključne besede: pisanje, opismenjevanje, levoročnost, drža telesa, drža pisala
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 200; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (851,31 KB)

8.
Primerjava razvoja govora enojezičnega in dvojezičnega otroka
Nataša Golež, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo predstavljeno naše delo s pomočjo strokovnih razlag in različnih nalog, s katerimi je bila narejena primerjava, kako se govor razvija pri dveh otrocih. V teoretičnem delu je bila osredotočenost na predstavitvi razvoja govora, kako se ta razvija v predšolskem obdobju, omenjeni sta bili tudi koherentnost in kohezivnost. Poglobljenost primerjave predstavljajo tudi definicije jezika, razlika med jezikom in govorom, prav tako metajezikovne zmožnosti in, kot je zapisano v najpomembnejšem poglavju diplomskega dela, značilnosti o dvojezičnosti. V praktičnem delu je bilo predstavljeno delo na konkretno podanih nalogah, ki sta jih otroka izvajala. Kasneje je bila izvedena analiza, primerjava med otrokoma ter tudi posameznikov razvoj od ene do druge izvedbe. Vzorec sta sestavljala dva otroka, deček in deklica, ki sta bila ob pričetku našega opazovanja stara pet let.
Ključne besede: enojezičnost, dvojezičnost, govor, okolje
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (988,68 KB)

9.
Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocih
Jana Matavž, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocih smo s pomočjo izbrane literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, in razvoj jezikovne zmožnosti. V nadaljevanju smo opredelili še zaznavne sposobnosti in glasovno zavedanje. V drugem delu, t. i. empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati dveh preverjanj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kolikšna je zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja otrok v predšolskem obdobju, in sicer zmožnost zaznavanja zahtevnejših dejavnosti glasovnega zavedanja, kot so prepoznavanje sličic, prepoznavanje začetnega in končnega glasu, tvorjenje besed na začetni in končni glas ter glaskovanje besed (členitev besede na posamične glasove). Obe preverjanji sta bili izvedeni z razmikom petih mesecev, in to z enakim inštrumentarijem, saj smo le tako pridobili realen individualen napredek otroka. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se pri otrocih starih od pet do šest let kaže napredek med začetnim in končnim preverjanjem v razvoju glasovnega zavedanja. Opazili smo, da je bil pri nekaterih otrocih napredek večji, pri drugih pa manjši.
Ključne besede: zaznavne sposobnosti, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, glaskovanje
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

10.
Sposobnost vidnega zaznavanja otrok v prvem starostnem obdobju
Tanja Lepej, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali sposobnosti vidnega zaznavanja otrok prvega starostnega obdobja ter njihov napredek v obdobju enega meseca. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti – poslušanje, govorjenje, branje ter pisanje. Eno poglavje pa smo posvetili zaznavanju, kjer smo podrobneje predstavili vidno zaznavanje. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani individualni rezultati otrok začetnega in končnega preverjanja. Namen raziskave je bil ugotoviti sposobnost vidnega zaznavanja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 9 otrok, starih 15–30 mesecev. Raziskava je potekala s pomočjo vaj vidnega zaznavanja, ki smo jih izvedli dvakrat, in sicer v razmiku enega meseca. Otrokovo vidno zaznavanje in njegov napredek smo preverjali preko konkretnih predmetov ter slik. Rezultate otrok smo sproti zapisovali v tabelo ter ugotovili, da so se rezultati, ki smo jih dobili pri končnem preverjanju, izboljšali.
Ključne besede: Vidno zaznavanje, vidno razločevanje, prvo starostno obdobje.
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 345; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici