| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MANAGER IN NJEGOVA ČUSTVENA INTELIGENCA
Marija Palko, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Čustvena inteligenca ni oblika nadarjenosti, ampak je kombinacija sposobnosti in spretnosti, ki naj bi jih imel vsak človek. Izraz socialna inteligenca se je pojavil leta 1930, leta 1985 pa sta Wayne Leon Payne in podiplomski študent uporabila izraz čustvena inteligenca. Kasneje leta 1990 je Goleman Daniel pisal članke o čustveni inteligenci in tako se je začel pojavljati in uporabljati izraz čustvena inteligenca. Čustvena inteligenca zajema upravljanje čustev, razumevanje čustev, uporabo in zaznavanje čustev. Gre za štiri veje čustvene inteligence in vsaka od njih opisuje spretnosti, ki tvorijo celotno čustveno inteligenco. Čustvena inteligenca je najpomembnejši dejavnik osebnostne prilagoditve v odnosih in na delovnem mestu. Uporabljamo jo tako na osebni (ko pomagamo sami sebi) kot na medosebni (ko pomagamo drugim) ravni. To tudi pomeni, da je čustvena inteligenca pomembna na vseh področjih v življenju, med drugim tudi vpliva na posameznikovo zdravje. Čustvena inteligenca pomeni, da razvijamo sposobnosti, ki nam omogočajo učinkovito in produktivno sporazumevanje z drugimi. Med te sposobnosti štejemo, da jasno povemo, kaj mislimo, čutimo in hočemo. Prav tako, da branimo svoje mnenje, ideje, prepričanja, želje in potrebe ter to spoštujemo tudi pri drugih. Managerji v organizaciji vsakemu zaposlenemu določijo njegovo zadolžitev in odgovornost. Pri tem pa običajno manager vpliva na svoje zaposlene z dejavniki kot so: pohvala, nagrada in graja, tekmovanje, sodelovanje in seveda plača. Torej se čustvena inteligenca kaže predvsem v lastnostih, ki se nanašajo na delovanje managerjev v organizaciji. Čustvena inteligenca na delovnem mestu je sposobnost obvladovanja čustev v organizaciji. V diplomskem seminarju smo torej opisali razliko med managerji in vodji, med čustvi in čustveno inteligenco. V raziskavi smo anketirali managerje na Koroškem, v katerem je bilo zajetih 177 anketirancev. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, itd. V empiričnem delu smo ugotovili, da imajo ženske predstavnice managerjev bolje razvite družbene spretnosti in empatijo kot moški predstavniki. Prav tako smo ugotovili, da mlajši managerji reagirajo bolj nepremišljeno kot pa starejši managerji. V korist managerjev, ki delujejo na višji ravni managementa bi izvedla srečanje, da bi jim predstavila, kaj je čustvena inteligenca in kako se jo da izpopolniti.
Ključne besede: manager, funkcije managementa, čustva, čustvena inteligenca, modeli čustvene inteligence.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2284; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
POVEZAVA MED DELOVNIM DOHODKOM, GOSPODARSKO RAZVITOSTJO IN DOBRIM POČUTJEM
Marija Palko, 2012, magistrsko delo

Opis: Delovni dohodek pomeni znesek, ki ga prejme posameznik v določenem časovnem obdobju. Lahko je v obliki dohodka iz delovnega razmerja, pokojnin, bonitet ali dohodka dijakov in študentov. Za pojem delovni dohodek se uporabljata tudi besedi osebni dohodek in dohodek iz dela. Delovni dohodek je zelo pomemben element dohodka gospodinjstev in je pomemben del varčevanja in potrošnje vsakega posameznika. Zato si posamezniki želijo zagotoviti čim višji delovni dohodek, da bi imeli dovolj sredstev za udobno in normalno življenje. Prav zaradi tega potrebujejo dohodek, ki je nad pragom revščine. Prerazdeljevanje dohodka vpliva na razlike med bogastvom in revščino. Revščino občutijo tisti posamezniki, kateri imajo dohodek pod pragom revščine, in tudi tiste države, ki so revnejše (npr. Afrika). Pri revščini moramo poznati razliko med absolutno in relativno. Absolutna revščina je tisti minimalni znesek dohodka, ki je pod pragom revščine. Medtem ko je relativna revščina položaj določene skupine definiran in merjen v razmerju z drugimi v enakem okolju, skupnosti ali državi. Kar pomeni, da bo nekdo, ki se uvršča med revne v razviti državi, imel večji dohodek kot tisti, ki se v manj razviti državi uvršča med bogate. Medtem ko so bogati tisti posamezniki, ki imajo vsega preveč. Dobro počutje ima več dimenzij, ki vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Pojma, kot sta kakovost življenja in dobro počutje, se pogosto uporabljata v enakem smislu. Dobro počutje je zelo težko meriti, zato ga uvrstimo v dve veliki skupini, in sicer objektivno ali subjektivno. Objektivno dobro počutje zajema vse vidike človeškega življenja. Medtem ko subjektivno dobro počutje temelji na anketnih vprašanjih o sreči in zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi smo anketirali prebivalce mest Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Gradca. Od zajetih 1346 anketirancev je bilo 664 moških in 682 žensk. Anketni vprašalnik smo analizirali posebej glede na spol, starost, izobrazbo, status, velikost gospodinjstva in glede na mesto, v katerem živijo. Pri tem smo ugotovili, da so ženske bolj sočutne do soljudi in da v povprečju zaslužijo manj kot moški.
Ključne besede: delovni dohodek, neenakost porazdelitve dohodka, dobro počutje, gospodarska razvitost.
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 3883; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici