| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vrednotenje znanja na slovenskih šolah po letu 2004
Jaka Zapečnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Za slovensko osnovno šolstvo po letu 2004 je značilen proces globalizacije in oblikovanje evropskega šolskega prostora. Leta 2004 je Slovenija postala članica Evropske unije ter se s tem zavezala, da bo spoštovala smernice in strategije, ki jih tudi za osnovno šolstvo narekuje Evropska unija. Čeprav šolstvo ostaja nacionalno, se v sodobni družbi znanje slovenskih učencev pogosto primerja z njihovimi evropskimi vrstniki. S prihodom evropskih smernic in z inovativnimi pedagoškimi prijemi se je raven znanja slovenskih osnovnošolcev močno dvignila. Tako narekujejo vsaj ocene, ki jih učenci pridobijo pri pouku. Na povsem drugačne rezultate znanja pokaže nacionalni preizkus znanja, na katerem slovenski učenci v primerjavi z evropskimi vrstniki dosegajo zelo slabe rezultate. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je slovenskim učencem omogočil sodelovanje tudi v drugih evropskih raziskavah. Naloga v prvem delu ovrednoti reforme slovenskega osnovnega šolstva po letu 2004 in na tej podlagi analizira znanje slovenskih učencev. Jedro drugega dela predstavljata analiza že obstoječih mednarodnih raziskav o znanju učencev ter analiza šolskih poročil, od koder bomo pridobili povprečne zaključne ocene učencev. Dosežke slovenskih osnovnošolcev bomo v pričujoči nalogi primerjali z dosežki učencev drugih evropskih držav. Naloga prav tako analizira razlike med posameznimi šolskimi sistemi in odgovarja na to, zakaj so razlike v ocenah med posameznimi državami Evropske unije tako velike. Namen naloge je prikazati različne načine vrednotenja znanja slovenskih osnovnošolcev.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, evropska primerljivost, globalizacija, šolski
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Večkulturnost v šoli: študija primera in raziskava stališč učiteljev
Urška Pliberšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Sodobne družbe so večkulturne, kar je moč pripisati vplivom globalizacije, ki se kaže v masovnih migracijah. Povečevanje števila migrantov v EU se je pokazalo v pritiskih javnosti po zaostrovanju migracijskih in integracijskih politik. Namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učencev do večkulturnosti in ugotoviti, ali lahko na stališča in prisotnost stereotipov vplivamo z izvajanjem pedagoških delavnic. Preverili smo stališča učiteljev do večkulturnosti in katere pedagoške metode uporabljajo in ocenjujejo za učinkovite pri obravnavi tematike večkulturnosti. Uporabili smo metodo študije primera, ki smo jo izvedli v 4. razredu na eni osnovni šoli v podravski regiji (N = 46) in spletno anketo, s katero smo preverjali stališča učiteljev (N = 181). V študiji primera se je pokazalo, da učenci pozitivno dojemajo večkulturnost in v enaki meri izražajo stereotipe do priseljencev. Po izvedbi pedagoških delavnic so se stališča otrok pozitivno spremenila, zmanjšalo se je izražanje stereotipov. Učitelji imajo pozitivna stališča do večkulturnosti, najbolj so izražena pri učiteljih družboslovnih predmetov, ki tematiko večkulturnosti najpogosteje obravnavajo. Najbolj negativna stališča izražajo učitelji naravoslovnih predmetov. Najučinkovitejši metodi, ki jih učitelji uporabljajo, sta razgovor in prikazovanje s filmom. Rezultati raziskave niso reprezentativni, lahko pa na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz konkretnega vzorca, podamo nekatera priporočila za učitelje.
Ključne besede: večkulturnost, stališča učiteljev in učencev, pedagoške metode, prikazovanje s filmom in literaturo
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Tematska učna pot »Od kamna do železa« z inovativnimi pedagoškimi prijemi
Luka Ajlec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena novonastala tematska učna pot »Od kamna do železa«, ki smo jo zasnovali v sklopu projekta Interreg Slovenija-Hrvaška »Prehistory adventure« na Občini Radenci. Učna pot je sestavljena iz štirih točk, ki povezujejo prazgodovinska obdobja z dediščino novejšega časa turističnega kraja. Pot je speljana v zavarovano območje naselbinske, vrtnoarhitekturne dediščine in Nature 2000. Izdelano je bilo besedilo in materialno gradivo za štiri informacijske točke na učni poti. Učno pot smo utemeljili na geografskih in pedagoških vsebinah, ki so predstavljene v didaktičnem priročniku. Učna pot je opremljena z QR kodami, s pomočjo katerih lahko uporabniki dostopajo do nalog, predstavljenih v didaktičnem priročniku. Didaktični priročnik vsebuje podlago za posamezno točko, ki je sestavljena iz navedbe imena, lokacije, ciljev, pripomočkov, ciljne populacije, navodil za izvedbo in sinteze. Na vsaki točki je predstavljenih več nalog, tako da si obiskovalec lahko sam izbere, katere aktivnosti bo izvedel. Didaktični priročnik omogoča celovito doživljanje učne poti v izobraževalnem in turističnem namenu.
Ključne besede: Občina Radenci, učna pot, didaktični priročnik, IKT, geografija
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (9,22 MB)

4.
Problematika šolske svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanja
Tamara Orlović, 2018, magistrsko delo

Opis: Svetovalno delo kot posebna oblika organizacijske pomoči učencem na šoli ima na naših tleh približno petdesetletno tradicijo. Šolski svetovalni delavci s svojim delom pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju temeljnih, splošnih ter posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljih. Najpomembnejši uporabnik storitev svetovalne službe je otrok, učenec, dijak. Svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z različnimi problematikami. V magistrski nalogi smo raziskovali, zaradi katerih težav učenci in dijaki obiščejo svetovalno službo. Zanimalo nas je tudi, katere težave so najpogostejše pri svetovalem delu z dečki in deklicami. V teoretičnem delu smo se podrobneje seznanili z nalogami in dejavnostmi šolske svetovalne službe, aktualnimi problemi svetovalne službe ter posebnostmi svetovanja na različnih ravneh izobraževanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 134 šolskih svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da dečki v osnovni šoli najpogosteje obiščejo svetovalno službo zaradi disciplinskih težav ter težav, povezanih z učnim delom. Pri dijakih, ki obiskujejo nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, so najpogostejše težave nesoglasja s sošolci, težave v družini ter disciplinske težave. Pri dijakih, ki obiskujejo gimnazije, so zelo pogoste težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi pri deklicah, ki hodijo v osnovno šolo, so najpogostejše disciplinske težave, nesoglasja s sošolci, težave z uporabo psihoaktivnih snovi ter težave povezane z učnim delom. Pri dijakinjah, ki hodijo v nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, pa so najpogostejše disciplinske težave, težave v družini, šolsko in poklicno svetovanje ter težave povezane z učnim delom.
Ključne besede: Svetovalno delo, svetovalni delavci, svetovanje, težave, deklice, dečki.
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 394; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Komunikacija in komunikacijski pristop poučevanja angleščine
Mateja Jarc Mickovski, 2019, magistrsko delo

Opis: Komunikacija je kakršnokoli verbalno ali neverbalno vedenje, ki ga zazna neka druga oseba. Namen magistrske naloge je proučiti komunikacijski proces v šoli in v povezavi s komunikacijo proučiti učenje angleškega jezika ob študiju relevantne strokovne literature in raziskati, kako poteka poučevanje angleškega jezika v šoli. Cilji magistrske naloge so proučiti modele komunikacijskega procesa v šoli; oblike komunikacije; komunikacijske kompetence učitelja; zgodovino učenja tujih jezikov. V magistrski nalogi je bila izvedena raziskava z namenom raziskati, kako poteka poučevanje angleškega jezika v šoli. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda dela – anketa. Anketiranje je potekalo elektronsko preko odprto kodne aplikacije za spletno anketiranje 1ka.si. V raziskavi je bilo vključenih 43 učiteljic tujega jezika iz goriških osnovnih šol. Starostna struktura anketiranih se giblje od 31 do 55 let. Največ, kar 35 anketiranih, ima končano univerzitetno izobrazbo. Največ, kar 10 anketiranih, ima 21 let delovne dobe. Iz rezultatov je razvidno, da učitelji/učiteljice pri pouku, da bi si učenci snov hitreje zapomnili, pogosto uporabljajo gibanje – neverbalno komunikacijo. Zaključimo lahko, da je verbalna komunikacija enakovredna neverbalni komunikaciji. V 65,1 % dobijo učitelji od učencev pričakovane informacije. Učiteljeva vloga pri poučevanju angleškega jezika je zelo pomembna v 51,2 % in pomembna v 48,8 %. Nihče od učiteljev ni izrazil mnenja, da njegova vloga pri učenju angleškega jezika ni pomembna ali je srednje pomembna. 81,4 % anketiranih meni, da imajo učni materiali pomembno vlogo pri poučevanju angleškega jezika. Vsi anketirani trdijo, da ima uporaba gibalnih iger, pesmi, zgodb in predstavitev besedišča pri pouku prednosti pri poučevanju.
Ključne besede: Komunikacija, komunikacijski pristop, verbalna komunikacija, neverbalna komunikacija, poučevanje
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 549; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (561,43 KB)

6.
Didaktične značilnosti dela s tečajniki slovenskega jezika kot drugega/tujega jezika
Brina Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo sprva opredelili pojem andragoške didaktike, v nadaljevanju pa proučili področje izobraževanja odraslih. Poročali smo o vrstah izobraževanja odraslih, o motivaciji odraslih in njihovi pripravljenosti na izobraževanje in izpostavili spodbujevalne in zaviralne motive. Posvetili smo se izobraževalcem odraslih in izpostavili težave, s katerimi se na področju izobraževanja odraslih srečujejo. Pisali smo o organizacijah izobraževanja odraslih in našteli najpogostejše metode dela z odraslimi. Nadalje smo se v celoti posvetili le jezikovnim izobraževanjem v Sloveniji, pri čemer so nas posebej zanimali začetki poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika. Opisali smo priprave predavateljev na delo s tečajniki, pri čemer smo pozornost preusmerili predvsem na obravnavo besedišča in slovnice ter na obravnavo besedil pri poučevanju slovenščine kot drugega/tujega jezika. V zaključku teoretičnega dela smo pisali o tujih študentih, vpisanih na slovenske univerze, in o univerzitetnih zahtevah njihovega znanja slovenščine za pričetek ali nadaljevanje njihovega študija v Sloveniji. Z našo empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 51 udeležencev lektorata slovenščine za tujce, smo pridobili mnenja sodelujočih o poteku lektorata, o pristopih k poučevanju s strani izvajalca in o soočanju z njihovimi lastnimi jezikovnimi preprekami v vsakdanu. Zanimive razlike so se pokazale ravno pri slednjem, složno pa so študentje odgovarjali pri trditvah, vezanih na predavateljeve pristope k poučevanju.
Ključne besede: jezikovni tečaji, slovenščina kot drugi/tuji jezik, lektorat slovenščine za tujce, izobraževanje odraslih, didaktične metode
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 1004; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Vrstniška mediacija v slovenskih srednjih šolah
Mateja Vogrinčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo izpostavlja tematiko vrstniške mediacije kot enega izmed alternativnih načinov za razreševanje nastalih konfliktov. Glavni namen naše empirične raziskave je bil osvetliti področje slovenskih srednješolskih programov z vidika discipline in konfliktov ter ugotoviti, koliko srednjih šol pri reševanju konfliktov uporablja koncept vrstniške mediacije. Pri tem so nas zanimale razlike glede na regijo in izobraževalni program, ki ga izvaja posamezna srednja šola. V prvi fazi raziskovanja smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu šolskih svetovalnih delavcev vseh srednjih šol, ki so v šolskem letu 2016/2017 delovale v Sloveniji. Na anketni vprašalnik se je skupno odzvalo 71 šolskih svetovalnih delavcev. V drugi fazi raziskovanja smo uporabili metodo intervjuja, s katero smo želeli preveriti veljavnost z anketnim vprašalnikom pridobljenih podatkov in pridobiti poglobljen vpogled v vrstniško mediacijo v slovenskem prostoru. Izvedli smo polstrukturiran intervju z enim izmed slovenskih mediatorjev, z Janijem Prgićem. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da vsi šolski svetovalni delavci medosebne odnose med dijaki/dijakinjami na njihovi šoli ocenjujejo kot pozitivne in zelo pozitivne. Velik odstotek srednjih šol v urejanje konfliktov in disciplinskih vprašanj aktivno vključuje tudi dijake/dijakinje, vendar pa je koncept vrstniške mediacije kot eden izmed alternativnih metod reševanja konfliktov vseeno slabo uveljavljen v slovenskih srednjih šolah, pri tem pa ni bistvenih razlik glede na regijo ali tip izobraževalnega programa. Številni avtorji v svojih delih navajajo prednosti vrstniške mediacije, o tem pa poročajo tudi anketiranci s srednjih šol, ki že izvajajo vrstniško mediacijo. Ostali anketirani navajajo potrebo po uvedbi določenih pogojev, da bi lahko ta koncept vpeljali tudi na njihovih šolah. Odgovori, zbrani s pomočjo intervjuja, so potrdili našo domnevo, da je vrstniška mediacija in mediacija nasploh metoda, ki posameznika opremi z znanji in veščinami, ki so nujno potrebne ter zaželene za življenje in delovanje v družbi.
Ključne besede: Medvrstniški odnosi, konflikt, šolska mediacija, vrstniška mediacija
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 543; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Poučevanje književnosti v srednji šoli: primerjava učnih načrtov za pouk angleščine v programih mednarodne mature in splošne gimnazije
Eva Cassandra Diane Fartek, 2019, magistrsko delo

Opis: Književnost nam daje primere jezika v svoji najboljši obliki. Zato se lahko uporablja kot orodje, ki izpostavlja dijake z višjo znanja pri pouku tujega jezika. Kljub temu se danes pri pouku angleščine v Sloveniji književnost zelo malo poučuje. Književnost je pogosto namenjena za slovnične in besediščne vaje, kot so klasične aktivnosti izpolnjevanja delovnih listov. Še posebej v gimnaziji, kjer dijaki začenjajo gimnazijski učni program z dobrim razumevanjem angleškega jezika, bi lahko pogosteje in bolj poglobljeno preučevali književnost. S tem bi dijaki lahko pridobili več znanja jezika in boljše razumevanje angleške kulture. Da bi odkrili kakršnekoli težave v zvezi s tem, kako se poučuje književnost pri pouku angleščine v gimnazijah in poiskali primerne rešitve, sem to poučevanje primerjala s svetovno znanim predmetom angleščine Jezik A: jezik in književnost, ki se poučuje v programu mednarodne mature. Po tem, ko so učenci in učitelji v obeh programih izpolnili vprašalnik in anketo, sem ugotovila, da bi lahko pri pouku angleščine v gimnazijah vključili več književnosti in bolj raznoliko književnost. Dijaki bi se lahko tudi bolj osredotočili na sam jezik v besedilih, za razliko od zdajšnjega učenja analize zgodbe in književnih likov. Učitelji bi lahko bili bolj usposobljeni za poučevanje književnosti v svojem univerzitetnem pedagoškem izobraževanju za poučevanje angleškega jezika. Dobro bi bilo, da se učiteljem nudi več sredstev in virov za poučevanje književnih del.
Ključne besede: književnost, EFL, poučevanje angleščine, gimnazija, mednarodna matura, učenje jezika
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 458; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

9.
Vloga šolske svetovalne službe pri integraciji otrok priseljencev
Tina Skale, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z vlogo šolske svetovalne službe pri procesu integracije otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. V teoretičnem delu smo predstavili migracije in z njimi povezane imigrantske politike ter pri tem izpostavili slovensko integracijsko politiko. Razložili smo pojem priseljenci in opisali značilnosti otrok priseljencev. Osredotočili smo se na vključevanje otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Slednji temelji na načelu medkulturnosti, zato smo pojem medkulturnost podrobneje razčlenili. Pomembno vlogo pri integraciji otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem imajo šolski svetovalni delavci. Predstavili smo njihove naloge, pomen v procesu integracije otrok priseljencev, vlogo v medkulturnem svetovanju in poudarili pomembnost razvitosti medkulturnih svetovalnih kompetenc. V empiričnem delu smo raziskovali posamezne vloge in vplive na vključevanje otrok priseljencev. Zanimal nas je odnos šolskih svetovalnih delavcev do medkulturnosti. Ugotavljali smo razvitost njihovih medkulturnih svetovalnih kompetenc. Raziskali smo, v kolikšni meri šolski svetovalni delavci sodelujejo z drugimi posamezniki z namenom izboljšanja medkulturnih odnosov. Prav tako nas je zanimalo, koliko strokovnega znanja imajo šolski svetovalni delavci za delo z otroki priseljenci in v kolikšni meri se usposabljajo za to delo. Mnenja šolskih svetovalnih delavcev smo primerjali glede na trajanje njihove zaposlitve, statistično regijo, iz katere prihajajo, in šolo, kjer so zaposleni. Lahko bi izpostavili nekaj ugotovitev. Šolski svetovalni delavci za uspešno vključevanje otrok priseljencev v ospredje postavljajo odnose otrok priseljencev s sošolci in učitelji. Medkulturno šolo vidijo kot prednost in najpomembnejšo vlogo pri pozitivnem spodbujanju medkulturnosti pripisujejo družini. Med kompetencami, ki so v procesu medkulturnega svetovanja pomembne, ocenjujejo kot najbolj razvito sposobnost empatije in spoštovanje etnične, verske pripadnosti otrok priseljencev. Šolski svetovalni delavci poudarjajo, da za delo z otroki priseljenci nimajo dovolj strokovnega znanja. Sklepamo lahko, da je integracija otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji aktualna tema, ki zahteva še veliko obravnave in s tem povezanega usposabljanja strokovnih delavcev šol.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, šolska svetovalna služba, medkulturnost, medkulturna vzgoja in izobraževanje, medkulturno svetovanje.
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 661; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

10.
Upoštevanje učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli
Tina Pokrivač, 2019, magistrsko delo

Opis: Raziskovalna tema magistrske naloge se navezuje na zastopanost učnih stilov pri pouku geografije v osnovni šoli, ki jih predvideva Učni načrt za predmet geografija v osnovni šoli (2011). Cilj naloge je bil raziskati, v kolikšni meri učni načrt upošteva razlikovanje med različnimi učnimi stili učencev pri pouku geografije v osnovni šoli. Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje, je bila opravljena analiza operativnih učnih ciljev in vsebine učnega načrta za pouk geografije v slovenski osnovni šoli. V teoretičnem delu smo sprva opredelili pojme učenje, poučevanje in učni stili. Nadalje smo opredelili različne vrste učnih stilov, pri čemer smo se podrobneje posvetili delitvi na vizualni, avditivni in motorični učni stil ter pouk geografije. V empiričnem delu magistrske naloge smo na osnovi analize Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) proučevali številčno zastopanost in vrste učnih ciljev glede na prisotnost posameznih stilov ter njihovo uravnoteženost v celotnem obsegu za pouk geografije v osnovni šoli. V nadaljevanju smo analizirali didaktična priporočila v učnem načrtu za pouk geografije v osnovni šoli z vidika učnih stilov ter na podlagi ugotovitev analize učnega načrta oblikovali napotke za učitelje geografije v osnovni šoli. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike v pogostosti izbranih učni stilov. V učnem načrtu za pouk geografije največ operativnih ciljev ni natančno opredeljenih glede na predlagano vrsto učnega stila. Izmed treh opredeljenih učnih stilov je najpogosteje zastopan vizualni učni stil, nato motorični, najmanj pogost pa je avditivni učni stil. Naš zaključek na osnovi opravljene analize je, da Učnega načrta za predmet geografija v osnovni šoli (2011) ni potrebno popravljati in dopolnjevati v smislu upoštevanja učnih stilov. Neopredeljenost učnih stilov učiteljem namreč prinaša možnosti lastne izbire uporabe učnih stilov glede na posamezne razrede ali skupine učencev.
Ključne besede: učni stili, pouk, geografija, učitelj, učenec
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 520; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici