Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Svetovalno delo je eden izmed pomembnih vidikov v življenjih dijakov. To velja v kontekstu šole, za mnoge pa to velja tudi v kontekstu življenja v dijaškem domu. Za dijake, ki svoje življenje začenjajo ali pa nadaljujejo v dijaških domovih, je svetovalna služba lahko, poleg vzgojiteljev, ključnega pomena za njihovo dobro počutje, razvoj ter spopadanje s stiskami. V teoretičnem delu se dotaknemo ključnih vidikov svetovalnega dela, dijaških domov ter stisk, ki jih mladostniki doživljajo skozi to turbulentno obdobje. V empiričnem delu smo s pomočjo različnih analiz ugotovili, da sta med nalogami svetovalne službe pomembni pomoč dijakom s posebnimi potrebami ter pomoč pri socialnih in ekonomskih stiskah, sta celo najpomembnejši nalogi svetovalnih delavcev po mnenju tistih, ki obiskujejo gimnazijo, najmanj pomembni pa sta po mnenju tistih, ki obiskujejo srednjo strokovno šolo. Ugotovili smo, da se mladostniki najpogosteje srečujejo s stiskami, povezanimi s samopodobo, najredkeje pa s težavami povezanimi z disciplino. Izkazalo se je, da se mladostniki pretežno strinjajo, da svetovalno službo obiskujejo dijaki, ki so problematični, in da si ti dijaki ne želijo, da bi vrstniki vedeli, da obiskujejo svetovalno službo. Raziskava je pokazala, da se dijaki v isti meri, kadar doživljajo stisko, včasih obrnejo na starše, svetovalno službo dijaškega doma ter na prijatelja ali sošolca.
Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, težave mladostnikov, šolski svetovalni delavci, odnos
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti mnenja dijakov o kakovosti šolskega življenja in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju glede na spol, vrsto šole in učni uspeh. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kakovost in koncepte, povezane s kakovostjo v vzgoji in izobraževanju. Največji poudarek smo dali pomenu in dejavnikom kakovosti šolskega življenja srednješolcev. Nato smo opredelili nagnjenja k vseživljenjskemu učenju in pojasnili motivacijo učencev, da nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili izsledke kvantitativne anketne raziskave. Vzorčno enoto je sestavljalo 306 dijakov zadnjih letnikov srednjih šol v Podravski statistični regiji. Raziskava je pokazala, da obstaja šibka, pozitivna in statistično pomembna povezava med kakovostjo šolskega življenja srednješolcev in njihovimi nagnjenji k vseživljenjskemu učenju. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v kakovosti šolskega življenja glede na spol in vrsto šole. Le-te pa so se pojavljale v nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju. Dijakinje so dosegale višjo stopnjo nagnjenj k vseživljenjskemu učenju kot dijaki. Srednješolci, ki obiskujejo splošne gimnazije, so izražali višja nagnjenja k vseživljenjskemu učenju kot dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol. Statistično pomembne povezave v kakovosti šolskega življenja in nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju smo zabeležili tudi pri spremenljivki učni uspeh.
Ključne besede: kakovost življenja, kakovost izobraževanja, kakovost šolskega življenja, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska nagnjenja srednješolcev
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,70 MB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika sodelovanja šol s starši, ki predstavlja pomemben vidik razvoja šolstva in sodobne izzive, s katerimi se šole danes soočajo. V teoretičnem delu je na začetku opredeljen pojem komunikacija in načini komuniciranja, s poudarkom na učiteljevih komunikacijskih kompetencah, ki so pri sodelovanju s starši zelo pomembne. V nadaljevanju so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši, ki so zakonsko predpisane, zato je omenjena tudi šolska zakonodaja, ki v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji ureja to področje. Predstavljeni so tudi tipi odnosov med učitelji in starši, prav tako ovire, ki se pojavljajo med njimi. V zadnjem poglavju so na kratko opisani odnosi med učitelji in učenci, s poudarkom na šolski klimi, ki vpliva na razpoloženje v socialnem okolju. V empiričnem delu naloge so na podlagi rešenega anketnega vprašalnika 66 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol na področju Maribora in lestvice stališč 30 osnovnošolskih učiteljev predstavljene glavne ugotovitve raziskave. Učenci menijo, da je šolska skupnost zbor predstavnikov učencev, izvoljenih ob začetku šolskega leta. Učinkovitost govorilnih ur in roditeljskih sestankov večinoma ocenjujejo kot bolj učinkovite, pisna sporočila pa kot srednje učinkovita. Med neformalnimi oblikami kot najbolj učinkovite oblike učenci ocenjujejo dneve dejavnosti in se večinoma popolnoma strinjajo, da je sodelovanje šole s starši zelo pomembno področje delovanja. Učenci se tudi v glavnem strinjajo, da sodelovanje šole s starši pozitivno vpliva na stališča učencev do šole. Učitelji se v glavnem strinjajo, da so bolj naklonjeni formalnim oblikam sodelovanja, so pa neodločeni glede neformalnih oblik sodelovanja. Popolnoma se strinjajo, da je uspešnost sodelovanja s starši povezana s pedagoško razgledanostjo in strokovnostjo in da so komunikacijske kompetence pomembne pri sodelovanju s starši. V glavnem se strinjajo, da je sodelovanje šol z lokalno skupnostjo nujno zaradi oblikovanja enotnejšega socializacijskega prostora učencev.
Ključne besede: sodelovanje, šola, učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: The most sustainable dietary patterns involve the consumption of plant-based (vegan) foods, excluding or reducing animal products, including meat, fish, and dairy, yet there is a lack of research on determinants of sustainable dietary patterns in central European countries. The present article aimed to examine the prevalence of sustainable dietary practices and attitudes among the Slovenian public and to investigate the role of education in fostering sustainable dietary patterns. We analyzed a representative national sample of Slovenians, with data gathered in 2019 (ISSP/Slovenian Public Opinion; N = 1079; 51.2% females). The results indicate that most Slovenians do not have sustainable dietary practices or attitudes with regard to health, the environment, animals, and dietary minorities. One in four Slovenians consume meat at least once per day and one in two consume meat three to six times per week. In addition, 78.2% of Slovenians consume milk at least three times per week; more than half consume milk daily or more often. Fish consumption is the least frequent among the three food groups. At least two-thirds of Slovenians also hold attitudes that are low in sustainability. Results also show that, after controlling for confounding variables, higher educational level emerged as an independent predictor of lower meat consumption, but not of lower fish or milk consumption. Furthermore, those in the lowest educational group are significantly less likely to hold sustainable attitudes than those in the higher educational group. Finally, current student status only decreases meat consumption. Since our results show an educational gradient in meat consumption and attitudes, public health and environmental campaigns should focus on the less-educated groups, encouraging them to reduce meat intake and fostering more sustainable attitudes.
Ključne besede: dietary patterns, education, sustainability, attitudes, meat, animals
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 35
Celotno besedilo (464,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu z naslovom Timske priprave v vrtcu smo obravnavali načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu in osnovni šoli, kjer smo se osredotočili na pomen sodelovanja strokovnih delavcev v timu. V teoretičnem delu smo posebno pozornost namenili Kurikulumu za vrtce, načrtovanju kurikuluma in opredelili učni načrt ter značilnosti njegovega načrtovanja. Obravnavali smo ravni in vrste priprav vzgojno-izobraževalnega dela ter hkrati zajeli artikulacijo pouka. Dotaknili smo se makroartikulacije, mediartikulacije in mikroartikulacije. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo se posvetili obravnavi pouka ter njegovih nalog, funkcij, dejavnikov, strukture in načel. V empiričnem delu smo analizirali timsko delo vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pri načrtovanju, izvajanju načrtovanih in nenačrtovanih dejavnosti ter evalvaciji dela. Podatki so nam pokazali, da v večini strokovne delavke med seboj dobro sodelujejo in so v vzgojnem in izobraževalnem procesu enakopravne.
Ključne besede: načrtovanje, priprave, artikulacija, pouk, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,32 MB)