| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje šolske skupnosti s starši, učenci in domačim krajem : magistrsko delo
Dušan Ivanišević, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika sodelovanja šol s starši, ki predstavlja pomemben vidik razvoja šolstva in sodobne izzive, s katerimi se šole danes soočajo. V teoretičnem delu je na začetku opredeljen pojem komunikacija in načini komuniciranja, s poudarkom na učiteljevih komunikacijskih kompetencah, ki so pri sodelovanju s starši zelo pomembne. V nadaljevanju so opisane formalne in neformalne oblike sodelovanja s starši, ki so zakonsko predpisane, zato je omenjena tudi šolska zakonodaja, ki v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji ureja to področje. Predstavljeni so tudi tipi odnosov med učitelji in starši, prav tako ovire, ki se pojavljajo med njimi. V zadnjem poglavju so na kratko opisani odnosi med učitelji in učenci, s poudarkom na šolski klimi, ki vpliva na razpoloženje v socialnem okolju. V empiričnem delu naloge so na podlagi rešenega anketnega vprašalnika 66 učencev 8. in 9. razredov osnovnih šol na področju Maribora in lestvice stališč 30 osnovnošolskih učiteljev predstavljene glavne ugotovitve raziskave. Učenci menijo, da je šolska skupnost zbor predstavnikov učencev, izvoljenih ob začetku šolskega leta. Učinkovitost govorilnih ur in roditeljskih sestankov večinoma ocenjujejo kot bolj učinkovite, pisna sporočila pa kot srednje učinkovita. Med neformalnimi oblikami kot najbolj učinkovite oblike učenci ocenjujejo dneve dejavnosti in se večinoma popolnoma strinjajo, da je sodelovanje šole s starši zelo pomembno področje delovanja. Učenci se tudi v glavnem strinjajo, da sodelovanje šole s starši pozitivno vpliva na stališča učencev do šole. Učitelji se v glavnem strinjajo, da so bolj naklonjeni formalnim oblikam sodelovanja, so pa neodločeni glede neformalnih oblik sodelovanja. Popolnoma se strinjajo, da je uspešnost sodelovanja s starši povezana s pedagoško razgledanostjo in strokovnostjo in da so komunikacijske kompetence pomembne pri sodelovanju s starši. V glavnem se strinjajo, da je sodelovanje šol z lokalno skupnostjo nujno zaradi oblikovanja enotnejšega socializacijskega prostora učencev.
Ključne besede: sodelovanje, šola, učenci, učitelji, starši, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

2.
Individualna pomoč in podpora učencem z učnimi težavami : študija primera Dnevnega centra za otroke in mladostnike Pika
Saša Rojko, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na analizo nudenja individualne pomoči in drugih oblik podpore v Dnevnem centru za otroke in mladostnike PIKA. V teoretičnem delu smo opredelili temeljne koncepte, ki so pomembni za razumevanje učnih težav in oblik dela za njihovo odpravo. Na podlagi obstoječe literature smo raziskali vrste in oblike učnih težav, ki obstajajo, in njihove prepoznavne značilnosti. Proučili smo proces obravnave otroka in se na podlagi literature seznanili s temeljnimi načeli, ki jih je pri nudenju pomoči treba upoštevati. Osredotočili smo se tudi na predstavitev individualnih in skupinskih oblik pomoči ter drugih metod in oblik dela. Na koncu smo predstavili še delovanje dnevnih centrov in zakonodajo, po kateri se morajo ravnati. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera Dnevnega centra za otroke in mladostnike PIKA v Mariboru. Ugotovili smo, da se zaposleni v dnevnem centru soočajo s širokim spektrom otrok z raznimi učnimi in psihosocialnimi težavami. Čeprav pri svojem delu posegajo po individualni in skupinski obliki dela, dosežejo največje in najhitrejše spremembe v vedenju in procesu učenja z individualno obliko.
Ključne besede: individualna pomoč, skupinska pomoč, dnevni center, učne težave
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
The role of education in sustainable dietary patterns in Slovenia
Andrej Kirbiš, Monika Lamot, Marija Javornik, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: The most sustainable dietary patterns involve the consumption of plant-based (vegan) foods, excluding or reducing animal products, including meat, fish, and dairy, yet there is a lack of research on determinants of sustainable dietary patterns in central European countries. The present article aimed to examine the prevalence of sustainable dietary practices and attitudes among the Slovenian public and to investigate the role of education in fostering sustainable dietary patterns. We analyzed a representative national sample of Slovenians, with data gathered in 2019 (ISSP/Slovenian Public Opinion; N = 1079; 51.2% females). The results indicate that most Slovenians do not have sustainable dietary practices or attitudes with regard to health, the environment, animals, and dietary minorities. One in four Slovenians consume meat at least once per day and one in two consume meat three to six times per week. In addition, 78.2% of Slovenians consume milk at least three times per week; more than half consume milk daily or more often. Fish consumption is the least frequent among the three food groups. At least two-thirds of Slovenians also hold attitudes that are low in sustainability. Results also show that, after controlling for confounding variables, higher educational level emerged as an independent predictor of lower meat consumption, but not of lower fish or milk consumption. Furthermore, those in the lowest educational group are significantly less likely to hold sustainable attitudes than those in the higher educational group. Finally, current student status only decreases meat consumption. Since our results show an educational gradient in meat consumption and attitudes, public health and environmental campaigns should focus on the less-educated groups, encouraging them to reduce meat intake and fostering more sustainable attitudes.
Ključne besede: dietary patterns, education, sustainability, attitudes, meat, animals
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (464,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Izdelava senzorične table za 1. in 2. starostno obdobje ter odziv predšolskih otrok na njeno praktično uporabo : diplomsko delo
Urška Čeh, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega obravnavo pomena igre in igrač za predšolske otroke. Namen diplomskega dela je izdelava senzorične table, ki bi bila primerna tako za 1. kot 2. starostno obdobje. Izdelana igrača bo nekaj časa prisotna v vrtcu. Na podlagi opazovanja igre z didaktično igračo bomo glede na vnaprej zapisane postavke ocenjevali njeno uporabo. Z diplomsko nalogo želimo namreč predstaviti izdelavo didaktične igrače, ki bi pozitivno vplivala na razvoj različnih področij pri otroku, ob tem pa bi tudi staršu nudila različne možnosti in ideje za lastno oblikovanje težavnih nalog na osnovi igre. V teoretičnem delu je predstavljen pomen igre in igrač za otroka. Pozornost smo namenili tudi vlogi odraslega, predvsem pri pomembnosti izbire in nakupovanja igrač. Vse igrače niso vedno primerne za otroka. Za njegov razvoj so dobre le tiste, ki upoštevajo kriterije dobre igrače, kar je v nadaljevanju tudi predstavljeno. V empiričnem delu smo se posvetili izdelavi senzorične table, kjer smo poskušali upoštevati vse vidike dobre igrače. Le-to smo preizkusili v vrtcu in jo ocenili na podlagi vnaprej zapisanih postavk. S tem smo analizirali izdelano didaktično igračo.
Ključne besede: igra, didaktična igrača, predšolski otroci, senzorična tabla, učenje
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

5.
Timske priprave v vrtcu : diplomsko delo
Katja Kozel, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Timske priprave v vrtcu smo obravnavali načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu in osnovni šoli, kjer smo se osredotočili na pomen sodelovanja strokovnih delavcev v timu. V teoretičnem delu smo posebno pozornost namenili Kurikulumu za vrtce, načrtovanju kurikuluma in opredelili učni načrt ter značilnosti njegovega načrtovanja. Obravnavali smo ravni in vrste priprav vzgojno-izobraževalnega dela ter hkrati zajeli artikulacijo pouka. Dotaknili smo se makroartikulacije, mediartikulacije in mikroartikulacije. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo se posvetili obravnavi pouka ter njegovih nalog, funkcij, dejavnikov, strukture in načel. V empiričnem delu smo analizirali timsko delo vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic pri načrtovanju, izvajanju načrtovanih in nenačrtovanih dejavnosti ter evalvaciji dela. Podatki so nam pokazali, da v večini strokovne delavke med seboj dobro sodelujejo in so v vzgojnem in izobraževalnem procesu enakopravne.
Ključne besede: načrtovanje, priprave, artikulacija, pouk, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Medpredmetno povezovanje filozofije za otroke v nekaterih osnovnošolskih učnih načrtih 3. triade : magistrsko delo
Eva Cvitanič, 2023, magistrsko delo

Opis: V osnovnošolskem predmetnem programu učitelji svoj predmet poučujejo v izoliranem okolju, kar izhaja iz tradicionalnega pojmovanja, da je učitelj avtoriteta, ki zmore samozadostno obravnavati učno snov in voditi aktivnosti v razredu. V magistrski nalogi smo ugotovili, da učitelji medpredmetnemu povezovanju namenijo zelo malo ur, pri svoji samooceni pa v povprečju izpostavljajo, da se medpredmetnega povezovanja pogosto poslužujejo. Trenutno stanje ne izpolnjuje zahtev integrativnega kurikuluma, ki predpostavlja stalno prepletanje disciplin v prid dvigu kakovosti obravnavanih vsebin. Tudi medpredmetno sodelovanje med učitelji je pomembna komponenta k izboljšanju učne izkušnje medpredmetnega povezovanja. Izkazalo se je, da učitelji pri sodelovanju sledijo potrebnim korakom za kakovostno izvedbo učne ure, s tem ko pri samostojni izvedbi manj dosledno uporabljajo priporočene korake, kot so predhodna določitev splošnih ciljev, metod, pregleda literature in evalvacije. Učiteljeve samoocene kažejo, da v visoki meri v svoj predmet vnašajo spretnosti in elemente filozofije za otroke. Izkazalo se je, da so najbolj dosledni pri vnašanju sodelovalnega mišljenja in najmanj kreativnega mišljenja v učno pripravo. Ravno tako smo ugotovili, da učitelji družboslovja in humanistike pogosteje vnašajo skrbnostno mišljenje k pouku kakor učitelji naravoslovja. Problem, ki smo ga zaznali, se nahaja v nepoenoteni definiciji kritičnega mišljenja, učitelji ga pogosto vnašajo v pouk, vendar se je izkazalo, da načini izvedbe ne ustrezajo standardom učenja kritičnega misleca, predvidenega z vidika predmeta filozofija za otroke. Le-ta je v visoki meri prisotna v učnih načrtih pri splošnih ciljih predmetov, po drugi strani pa predstavlja temelj usvajanja splošnih ciljev obveznih predmetov 3. triade. Predmet filozofija za otroke bi si tako zaslužila vsaj omembo v učnih načrtih obveznih predmetov v poglavju »medpredmetne povezave«.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, medpredmetno sodelovanje, učni načrti, filozofija za otroke, literarno motivacijsko sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

7.
Raziskava ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev za digitalno transformacijo podjetij
Samo Bobek, Zdenko Deželak, Irena Šišovska Klančnik, Uroš Zabukovšek, Simona Sternad Zabukovšek, 2023

Opis: Znanstvena monografija Raziskava ponudnikov poslovnih informacijskih rešitev za digitalno transformacijo podjetij obravnava področje trajnostne digitalne preozbrazbe, na katero vpliva tako izbira tehnološke platforme kot tudi informacijska arhitektura digitaliziranih organizacij. Evropska unija (EU) je opredelila digitalno preobrazbo kot eno od ključnih področij razvoja. Evropska komisija je oblikovala in objavila vizijo in smernice za digitalno preobrazbo, ki vključujejo tudi cilje EU na področju digitalne preobrazbe. EU se tudi zaveda izzivov, povezanih z onesnaževanjem in podnebnimi spremembami, ki jih onesnaževanje povzroča, ter njihove povezanosti z digitalno preobrazbo. EU je objavila “European Green Deal”, ki temelji na konceptih trajnostnega razvoja Združenih narodov. Celovita trajnostno usmerjena obravnava digitalne preobrazbe tako vključuje združitev poslovnih procesov in digitalnih tehnologij v digitalizirano poslovanje. Zato je v prvem delu znanstvene monografije poudarek na digitalni preobrazbi in odgovorih na vprašanje, kako lahko informacijske tehnologije in informacijske rešitve vplivajo na trajnostni razvoj podjetij in družbe. V drugem delu znanstvene monografije je opredeljen sodoben koncept informacijske arhitekture digitaliziranih organizacij. Pomembno vlogo pri digitalni preobrazbi organizacij imajo poslovne informacijske rešitve, ki jih organizacije uporabljajo za informacijsko podporo svojih poslovnih procesov in delovnih tokov. Najpomembnejši predstavnik poslovnih informacijskih rešitev so celovite informacijske rešitve (rešitve ERP). Poleg teh pa v skupino poslovnih informacijskih rešitev uvrščamo tudi rešitve za upravljanje odnosov s strankami (rešitve CRM), rešitve za upravljanje dokumentnih sistemov (rešitve DMS), rešitve digitalnega marketinga ter mnoge druge. Za omenjene poslovne informacijske rešitve so v drugem delu znanstvene monografije opisane opredelitve in njihove značilnosti, ponudniki teh poslovnih informacijskih rešitev in podrobnejši opis posameznih poslovnih informacijskih rešitev, prisotnih na slovenskem trgu. Tako si lahko bralec za vsak sklop raziskanih informacijskih rešitev ustvari začetni vtis o uporabnosti posameznih rešitev za posamezno podjetje oz. organizacijo.
Ključne besede: digitalna preobrazba (transformacija), trajnostni razvoj, tehnološka platforma, računalništvo v oblaku, informacijska arhitektura, celovita informacijska rešitev (ERP), rešitve za upravljanje odnosov s strankami (CRM), rešitve za upravljanje z dokumenti (DMS), rešitve digitalnega marketinga
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 503; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (22,87 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Sprejemanje poslovnih informacijskih rešitev in digitalna transformacija v podjetjih
Simona Sternad Zabukovšek, Samo Bobek, 2023

Opis: Sprejemanje novo uvedene IT/IS s strani uporabnikov je kritično za uspešno uporabo IT/IS. V splošnem je sprejetje opredeljeno kot pozitivno dojemanje IT/IS in posledično kot pozitivna odločitev posameznikov, da jih uporabljajo. Skupno vprašanje strokovnjakov in raziskovalcev je, zakaj ljudje nekatere nove IT/IS sprejmejo bolje od drugih. Zato smo se v prvem delu knjige najprej osredotočili na bibliometično analizo znanstvenih objav s področja sprejemanja IT/IS za digitalno transformacijo. Nadalje smo izpostavili razvoj ter delitev modelov in teorij sprejetja IT/IS. Na področju razumevanja človeških vidikov uporabe IT/IS obstajajo trije pristopi, vendar smo se omeji na modele sprejetja tehnologije. V znanstveni monografiji smo raziskali in predstavili najpomembnejše modele sprejetja IT/IS. V drugem delu znanstvene monografije smo se omejili na sprejemanje poslovnih informacijskih rešitev. Glede na kompleksnost rešitev ERP in stopnjo neuspešno uvedb le-teh je bilo v preteklosti izvedenih malo študij, ki bi obravnavale sprejetje tehnologije z vidika posameznih uporabnikov in ki vključujejo več dejavnikov, ki vplivajo uporabo. To je bil osnovni problem, na osnovi katerega smo pripravili in raziskali model sprejemanja poslovnih informacijskih rešitev (ERPAM), predstavljen v tretjem poglavju znanstvene monografije skupaj s pomembnejšimi ugotovitvami, do katerih smo prišli na osnovi več kot desetletnega raziskovanja tega področja.
Ključne besede: Difuzija IT/IS, modeli sprejetja tehnologije, model TAM, model UTAUT, poslovne informacijske rešitve, celovita informacijska rešitev (rešitev ERP), model sprejemanja rešitev ERP (ERPAM)
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 727; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (12,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Izkušnja učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo : magistrsko delo
Barbara Cotič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili izkušnje učencev z učnimi težavami v času šolanja na daljavo. V okviru teoretičnega dela smo s pomočjo strokovne literature pridobili podatke o otrocih s posebnimi potrebami, podrobneje o učencih z učnimi težavami, o delu šolske svetovalne službe ter o izobraževanju na daljavo. Raziskali smo tudi opravljene analize na področju šolanja na daljavo v času epidemije covid-19. V empiričnem delu smo predstavili zbrano gradivo, ki smo ga pridobili z vprašalnikom. Gradivo smo statistično obdelali s pomočjo SPSS programa in ga ustrezno interpretirali. V zaključku naloge smo potrdili oz. zavrgli zastavljene hipoteze in predstavili temeljne ugotovitve raziskave. Ugotovili smo, da je učencem največ težav predstavljalo nerazumevanje učiteljevih navodil ter same učne vsebine. Učna pomoč je bila v času šolanja na daljavo ustrezno nudena, tako s strani šolskega svetovalnega delavca kot učiteljev. Izvajana je bila vsaj enkrat tedensko s pomočjo različnih spletnih tehnologij (Viber, Zoom ipd.). Šolski strokovni delavci so učencem pomagali pri razlagi snovi ter učenju, na voljo pa so jim bili tudi za pogovore o tematikah, ki se ne tičejo izključno šole. Pomoč pa so učencem nudili tudi starši. Opazil se je trend upada motivacije in učne uspešnosti po šolanju na daljavo. Kljub majhnim težavam so učenci vseeno pogrešali klasičen način izobraževanja. Največja negativna lastnost je bilo pomanjkanje socialnega stika.
Ključne besede: Učenec, učne težave, izobraževanje, šolanje na daljavo, šolska svetovalna služba
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 746; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

10.
Prostočasne dejavnosti mladih : magistrsko delo
Helena Smonkar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preživljanje prostega časa v obdobju mladostništva. Raziskave na področju prostega časa so pokazale, da je izbira dejavnosti odvisna od okoljskih in finančnih dejavnikov, veliko vlogo pri izbiri ima posameznikova osebnost, prav tako pa tudi interesi. Nekatere prostočasne dejavnosti se pri otrocih in mladostnikih odvijajo v okviru šole, druge si otroci izberejo izven okvirov šole. V obdobju mladostništva so dejavnosti v prostem času še posebej pomembne, saj se tekom obdobja intenzivno razvijata osebnost in identiteta posameznika. Do neke mere je potrebno, da so dejavnosti, ki se jih mladostniki udeležijo v prostem času, organizirane ter vodene s strani odrasle osebe. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 250 mladostnikov iz različnih srednjih šol po Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, vzorec je bil priložnostno izbran. Primerjali smo aktivnosti v prostem času med mladostniki, ki v času šolanja živijo doma, in tistimi, ki živijo v dijaškem domu. Ugotovili smo, da imajo dijaki iz dijaških domov statistično značilno bolj organiziran prosti čas v primerjavi z dijaki, ki živijo doma. Slednji več prostega časa preživijo na elektronskih napravah kot dijaki v dijaških domovih. Po rezultatih naše raziskave se dijaki, ki živijo v dijaških domovih, v prostem času bolj pogosto družijo z vrstniki, v primerjavi z dijaki, ki bivajo doma. Dijaki iz dijaških domov imajo večjo izbiro aktivnosti v prostem času kot dijaki, ki živijo doma. Potrdili smo tudi hipotezo, da je ukvarjanje z več aktivnostmi v prostem času pri vseh dijakih statistično povezano s slabšim učnim uspehom. Dijaki si prosti čas organizirajo na podlagi ostalih obveznih aktivnosti in notranje motivacije.
Ključne besede: prosti čas, prostočasne aktivnosti, obdobje mladostništva, dijaški domovi
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 823; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 2.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici