Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Proces integracije priseljencev je en izmed ključnih izzivov sodobnih evropskih družb. Izobraževanje odraslih v tem procesu ne predstavlja zgolj podpornega okolja, temveč odigra odločilno vlogo. Magistrsko delo raziskuje izzive, s katerimi se soočajo učitelji v programih izobraževanja odraslih pri delu s priseljenci, na primeru Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze. Teoretični del naloge obravnava koncept integracije, politike Evropske unije in Slovenije na področju priseljevanja ter pomen izobraževanja kot integracijskega mehanizma. Empirični del temelji na vzorcu petih učiteljic, ki poučujejo v programih namenjenim priseljencem in se izvajajo na Andragoškem zavodu Maribor. Rezultati kažejo na številne sistemske in izvedbene izzive s katerimi se srečujejo. Med ključnimi, se izpostavljajo predvsem jezikovne in kulturne ovire in pomanjkanje notranje motivacije. Ugotovili smo, da se izkazuje potreba po celovitejšem pristopu k usposabljanju izobraževalcev odraslih in izboljšanju podpornih mehanizmov znotraj izobraževalnih ustanov. Delo prispeva k razumevanju kompleksnosti izobraževalnega dela v kontekstu priseljevanja ter odpira prostor za nadgradnjo andragoških pristopov.
Ključne besede: integracija, izobraževanje odraslih, priseljenci
Objavljeno v DKUM: 15.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Raziskave na področju uporabe učbenikov za samostojno učenje so pokazale, da je samostojno učenje oblika, ki se najprej začne v razredu, pri pouku, kjer ima glavno vlogo učitelj kot vodja, usmerjevalec, organizator in motivator. Vendar je pogostost uporabe učbenika za samostojno delo odvisna tudi od drugih dejavnikov, kot so spol in starost učencev, priljubljenost predmeta, pogostost uporabe učbenika pri pouku, spodbudno učno okolje, razumevanje besedil in slovničnih pravil ter vsebinska zasnova učbenika. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 79 učencev 7. in 9. razreda treh podeželskih osnovnih šol na Kozjanskem. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga učitelji posredovali svojim učencem in z njihovo pomočjo reševali. Anketni vprašalniki so bili objavljeni v aplikaciji 1ka, pridobljeni podatki so bili obdelani v programu SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri uporabi učbenika za samostojno učenje glede na obiskan razred, in sicer ga, pogosteje uporabljajo učenci 7. razreda. Prav tako so učenke tiste, ki pogosteje uporabljajo učbenik tudi doma. Ugotovili smo, da učenci, ki so s strani učitelja deležni več spodbud za samostojno rabo učbenika, ga pogosteje samostojno uporabljajo. Razlike so bile ugotovljene tudi pri različno uporabljenih učbenikih. Učencem je najpomembneje, da učbenik vsebuje veliko slikovnega gradiva, ki je kakovostno in jih vodi k boljšemu razumevanju, kar je bilo podprto tudi z zadnjim raziskovalnim vprašanjem, na katerega je največji delež učencev odgovoril, da bi si želeli spremeniti grafično podobo učbenika, medtem ko jih je veliko zadovoljnih s sedanjim učbenikom za angleščino. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo v zaključku strnili ugotovitve raziskave ter podali možnosti za nadaljnje in bolj poglobljeno raziskovanje tematike, s katero se ukvarjamo.
Ključne besede: uporaba učbenika, samostojno učenje, učbeniki za angleščino, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 12.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Zbornik povzetkov konference prinaša raznolike in aktualne prispevke s področja vzgoje in izobraževanja. V osrednjem delu so predstavljene teme refleksije učiteljev, procesno usmerjenega študija ter sodobnih izzivov visokošolske didaktike. Razprave se dotikajo tudi stresa in izgorelosti učiteljev ter participacije študentov v akademskem odločanju. V sklopu specialnih didaktik avtorji obravnavajo pomen kulturne dediščine, matematične koncepte, zgodovinsko poučevanje in praktične vidike pouka biologije. Prispevki o jezikovnem pouku izpostavljajo pomen kritičnega branja, jezikovne politike in metodike. Sekcija o pouku izpostavlja sodobne didaktične pristope, pouk na prostem ter teoretske modele. Zadnji sklop vključuje prispevke o svetovalnem delu, umetnosti v izobraževanju ter izzivih pri izobraževanju odraslih. Skupno zbornik odraža preplet teoretskih uvidov in praktičnih rešitev za izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa.
Ključne besede: refleksija učiteljev, visokošolska didaktika, procesno usmerjen študij, participacija študentov, specialne didaktike, pouk, svetovalno delo, kulturna dediščina, poučevanje jezikov, didaktične metode, izobraževanje odraslih, kakovost izobraževanja
Objavljeno v DKUM: 20.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Povezava na datoteko

Opis: Svetovalno delo je eden izmed pomembnih vidikov v življenjih dijakov. To velja v kontekstu šole, za mnoge pa to velja tudi v kontekstu življenja v dijaškem domu. Za dijake, ki svoje življenje začenjajo ali pa nadaljujejo v dijaških domovih, je svetovalna služba lahko, poleg vzgojiteljev, ključnega pomena za njihovo dobro počutje, razvoj ter spopadanje s stiskami. V teoretičnem delu se dotaknemo ključnih vidikov svetovalnega dela, dijaških domov ter stisk, ki jih mladostniki doživljajo skozi to turbulentno obdobje. V empiričnem delu smo s pomočjo različnih analiz ugotovili, da sta med nalogami svetovalne službe pomembni pomoč dijakom s posebnimi potrebami ter pomoč pri socialnih in ekonomskih stiskah, sta celo najpomembnejši nalogi svetovalnih delavcev po mnenju tistih, ki obiskujejo gimnazijo, najmanj pomembni pa sta po mnenju tistih, ki obiskujejo srednjo strokovno šolo. Ugotovili smo, da se mladostniki najpogosteje srečujejo s stiskami, povezanimi s samopodobo, najredkeje pa s težavami povezanimi z disciplino. Izkazalo se je, da se mladostniki pretežno strinjajo, da svetovalno službo obiskujejo dijaki, ki so problematični, in da si ti dijaki ne želijo, da bi vrstniki vedeli, da obiskujejo svetovalno službo. Raziskava je pokazala, da se dijaki v isti meri, kadar doživljajo stisko, včasih obrnejo na starše, svetovalno službo dijaškega doma ter na prijatelja ali sošolca.
Ključne besede: svetovalno delo, dijaški dom, težave mladostnikov, šolski svetovalni delavci, odnos
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti mnenja dijakov o kakovosti šolskega življenja in njihova nagnjenja k vseživljenjskemu učenju glede na spol, vrsto šole in učni uspeh. V teoretičnem delu smo najprej opredelili kakovost in koncepte, povezane s kakovostjo v vzgoji in izobraževanju. Največji poudarek smo dali pomenu in dejavnikom kakovosti šolskega življenja srednješolcev. Nato smo opredelili nagnjenja k vseživljenjskemu učenju in pojasnili motivacijo učencev, da nenehno izpopolnjujejo svoje znanje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili izsledke kvantitativne anketne raziskave. Vzorčno enoto je sestavljalo 306 dijakov zadnjih letnikov srednjih šol v Podravski statistični regiji. Raziskava je pokazala, da obstaja šibka, pozitivna in statistično pomembna povezava med kakovostjo šolskega življenja srednješolcev in njihovimi nagnjenji k vseživljenjskemu učenju. Ugotovili smo, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v kakovosti šolskega življenja glede na spol in vrsto šole. Le-te pa so se pojavljale v nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju. Dijakinje so dosegale višjo stopnjo nagnjenj k vseživljenjskemu učenju kot dijaki. Srednješolci, ki obiskujejo splošne gimnazije, so izražali višja nagnjenja k vseživljenjskemu učenju kot dijaki srednjih strokovnih in poklicnih šol. Statistično pomembne povezave v kakovosti šolskega življenja in nagnjenjih k vseživljenjskemu učenju smo zabeležili tudi pri spremenljivki učni uspeh.
Ključne besede: kakovost življenja, kakovost izobraževanja, kakovost šolskega življenja, vseživljenjsko učenje, vseživljenjska nagnjenja srednješolcev
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,70 MB)