Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 88; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Etika in šport gresta z roko v roki. Marsikdo se ne zaveda, da je za obstoj športa potrebna etika, ki določa pravila samega športa in pravila fair playa. To velja tudi za najbolj razširjeno igro na svetu, nogomet. Pri nogometnih prestopih pa se lahko pojavi problem, saj je glavni igralec »denar«. O nogometnem prestopu lahko začnemo govoriti ob podpisu pogodbe med igralcem (in njegovim posrednikom, če ga ta ima) in klubom. Informacije v pogodbi so poslovna skrivnost, na katero UEFA do zdaj »še« nima vpliva. Vendar eno izmed določil še posebej izstopa – odškodnine. Za ohranjanje etičnega odnosa med omenjeno trojico je treba upoštevati etiko udeležencev nogometnih prestopov. To sodelovanje je edino sredstvo, s katerim lahko vplivamo na etičnost transferov. UEFA tudi v prihodnje ne bo smela omejevati odnosa, le pri višini odškodnin individualnih pogodb bo moralo priti do sprememb, saj se te iz leta v leto povečujejo in lahko se vprašamo, kdaj se bo to končalo.
Ključne besede: etika, poslovna etika, športna etika, nogometna etika, nogomet, transferi
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 339; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,05 MB)