| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS BUDIZMA DO NARAVNEGA OKOLJA
Manuela Korade, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo ugotoviti dvoje: 1) kakšen odnos zavzema budizem do okolja, 2) empirično raziskati na primeru konkretnih držav, ki so tradicionalno (vsaj delno) budistične, ali pripadniki budizma izražajo višjo stopnjo ekološke usmerjenosti v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V ta namen smo diplomsko delo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo na osnovi študija dostopne literature odgovorili na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji. Sklenili smo, 1) da so budistične vrline (nenasilje, sočutje, prijaznost, odgovornost ...) že po svoji naravi okoljevarstvene. Na tej osnovi smo zaključili, da je budizem okolju prijazna religija. 2) Glede na to da so okoljski problemi stvar modernega časa, je nemogoče pričakovati, da bi zgodnja budistična besedila vsebovala ekološko etiko, kot jo razumemo danes. Vseeno pa lahko govorimo o njenih zametkih, čeprav ni bila motivirana z okoljevarstvenimi vzgibi, ampak je sledila budističnim vrlinam. Na podlagi sklepov, izpeljanih iz teoretičnega dela, smo postavili hipotezo, da so pripadniki budizma ekološko bolj usmerjeni v primerjavi s pripadniki drugih veroizpovedi oziroma v primerjavi s takšnimi, ki se ne prištevajo k nobeni veroizpovedi. V empiričnem delu smo jo s pomočjo metode sekundarne analize podatkov Svetovne raziskave vrednot testirali. Analizo smo opravili na primerih sledečih držav: Tajska, Japonska, Hong Kong, Južna Koreja, Kitajska, Tajvan, Vietnam, Malezija in Singapur. Rezultati so pokazali, da glede ekološke usmerjenosti v nobeni izmed obravnavanih držav med budisti, ostalimi afiliati in neafiliati ni omembe vrednih razlik. Na tej osnovi smo hipotezo zavrgli. Hkrati smo opazili, da so razlike glede ekološke usmerjenosti znatno večje med obravnavanimi državami. Po nadaljnjih analizah smo prišli do končnega sklepa, da na ekološko usmerjenost obravnavanih držav ne vpliva pripadnost oz. nepripadnost veroizpovedim niti vrsta veroizpovedi, ugotovili pa smo signifikanten vpliv gospodarske razvitosti.
Ključne besede: religija, naravno okolje, ekološka etika, budizem, vrline, budistične države, ekološka usmerjenost, gospodarski razvoj
Objavljeno v DKUM: 02.01.2013; Ogledov: 2941; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici