1. Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana CankarjaManuela Dajnko, 2019, magistrsko delo Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje.
V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1792; Prenosov: 199
 Celotno besedilo (7,89 MB) |
2. Literarno-likovna medmedialnost v izbranih besedilih slovenske književnosti 1. polovice 20. stoletjaManuela Dajnko, 2017, magistrsko delo Opis: V središče raziskovanja sem postavila pojavljanje likovnih umetnin v literarnih besedilih iz obdobja 1. polovice 20. stoletja, pa tudi s konca 19. stoletja. Ob tem sem izhajala iz medmedialnosti, pri čemer sem najprej predstavila njena teoretska izhodišča, nato pa le-ta prenesla še v praktični del. Medmedialnost je razmeroma mlad pojem, ki ga lahko opredelimo kot interakcijo med različnimi mediji, kar se odraža v medsebojnem prepletanju, vzajemnem prevzemanju in sklicevanju enega medija na drugega. Ker sem se sama osredotočila na odnose med literaturo in likovno umetnostjo, me bo zanimala literarno-likovna medmedialnost.
Ukvarjala sem se z besedili avtorjev, ki se uvrščajo bodisi v simbolizem bodisi v ekspresionizem oziroma se njihovo literarno snovanje umešča med obe književni smeri. Poleg Ivana Cankarja (1876–1918) vključujem še Izidorja Cankarja (1886–1958), Vojeslava Moleta (1886–1973), Ivana Preglja (1883–1960), Srečka Kosovela (1904–1926) in Ivana Dornika (1892–1968). Našteti literati so v svojih delih izpostavili različna umetniška dela.
Posvetila sem se predstavitvi opisov del likovnih umetnin. Posebej me je zanimala medmedialna vloga likovnih umetnin v literarnem delu in recepcija likovne umetnosti z vidika literarnih oseb oziroma z vidika lirskega subjekta.
Ugotavljala sem, katere umetnine so pisatelji izpostavili v svojih besedilih, kako so reprezentirane, kaj so pomenile v tistem času, kakšna je njihova vloga v določenem literarnem delu, kakšno mesto zavzemajo v besedilu idr. V sklepu sem strnila temeljna spoznanja iz analitičnega dela.
Ključne besede: medmedialnost, moderna, ekspresionizem, likovna umetnost, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Vojeslav Molè, Ivan Pregelj, Srečko Kosovel, Ivan Dornik
Objavljeno v DKUM: 05.02.2018; Ogledov: 1911; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,08 MB) |
3. SV. DIZMA V ŠTAJERSKI LIKOVNI UMETNOSTIManuela Dajnko, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava svetnika Dizmo in njegove upodobitve v štajerski likovni umetnosti. Najprej je predstavljena svetniška legenda (zlasti glede na literarne vire kot so Sveto pismo, apokrifni evangeliji in Zlata legenda), nato se delo posveti ikonografiji sv. Dizme, ki jo ponazori s primeri iz evropske umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja. Pregled poleg slikarskih primerov vključuje tudi nekatera kiparska dela.
Nadalje naloga osvetli Dizmove upodobitve, ki so po geografskem kriteriju razdeljene na »neštajerske« in štajerske. Predstavnica »neštajerskega dela« je Quaglieva poslikava v ljubljanski stolnici, v štajerskega pa so vključene slike oziroma poslikave za kapelo dvorca Štatenberg, kapela z graške Kalvarije, zagorska župnijska Marijina cerkev, brežiška frančiškanska cerkev sv. Antona Padovanskega in ptujska proštijska cerkev sv. Jurija.
Poslikave umetnostnih spomenikov so ikonografsko opisane in analizirane ter predstavljene z naročniškega vidika; naloga se pri tem osredotoča na Ignaca Marijo grofa Attemsa, ki je ob Mariji posebej častil sv. Dizmo in po njem poimenoval tudi svojega prvorojenca ter na cerkvene bratovščine.
Ključne besede: sv. Dizma, svetniška legenda, češčenje, ikonografija sv. Dizme, naročništvo, plemiška rodbina Attems, Ignac Marija grof Attems, štajerske upodobitve, Štatenberg, Gradec, Zagorje pri Pilštanju, Brežice, bratovščine, Ptuj
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2472; Prenosov: 345
Celotno besedilo (3,59 MB) |
