| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane
Manja Kurečič, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Cilj naloge »Sinteza nanokompozitnih hidrogelov v porah PP membrane« je bil sintetizirati nanokompozitni hidrogel z vključenimi nanodelci mineralov glin v porah PP membrane s sposobnostjo razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. V raziskavi smo uporabili organsko modificirane montmorilonit delce (O-MMT), katerih poglavitna lastnost je velika aktivna površina, ki jo dosežemo ob interkalaciji oz. eksfoliaciji silikatnih plasti delcev v hidrogelni matrici. Raziskava je bila razdeljena v tri sklope; Prvi del je zajemal študij lastnosti hidrofobnih delcev dispergiranih v vodi z namenom doseganja stabilne vodne disperzije. Pri tem smo uporabili neionski polisaharidni površinsko aktivni sistem na bazi inulina, za izboljšanje omakalnih sposobnosti delcev glin in izboljšanje njihove sposobnosti dispergiranja v vodnih sistemih. Disperzijam O-MMT različnih koncentracij površinsko aktivnega sredstva smo določali elektrokinetične lastnosti, velikosti delcev in stabilnost disperzije. O-MMT delcem obdelanim s površinsko aktivnim sredstvom smo določali hidrofilno-hidrofoben značaj in strukturo z medoto malokotnega rentgenskega sipanja. V drugem delu smo UV polimerizirali nanokompozitni hidrogel s vključenimi O-MMT nanodelci, pri čemer smo uporabili N-isopropilakrilamid kot monomer ter N,N-metilenbisakrilamid kot zamreževalec. Pri tem smo spremljali vpliv deleža zamreževalca in vključenih nanodelcev v nanokompozitu na stopnjo zamreženja in na stopnjo nabrekanja nanokompozitnega hidrogela. S pomočjo FT-IR spektroskopije smo določili mehanizem polimerizacije in zamreženja hidrogela in z metodo malokotnega rentgenskega sipanja interkalirano/eksfoliirano strukturo delcev v nanokompozitu. Učinkovitost nanokompozitnega hidrogela smo določili s stopnjo adsorbcije kislega barvila C.I. Acid Orange 33 s pomočjo UV/VIS spektroskopije. Proučili smo vpliv pH barvne raztopine, konc. barvila, časa, in deleža O-MMT delcev v nanokompozitu na stopnjo adsorbcije barvila. V tretjem, zadnjem delu smo in-situ polimerizirali nanokompozitni hidrogel v porah hidrofobne polipropilenske (PP) membrane. Za doseganje popolne prekritosti por PP membrane s polimeriziranim nanokompozitnim hidrogelom smo raziskali vpliv različnih postopkov omakanja na delež gela v membrani in hidrofilno/hidrofobni značaj membrane. Sposobnost sintetizirane nanokompozitne PP membrane za razbarvanje raztopine kislega barvila C.I. Acid Orange 33 smo določali z ultrafiltracijo. Raziskave so pokazale, da ima koncentracija PAS velik vpliv na pripravo stabilne vodne disperzije O-MMT delcev. Z uporabo stabilne disperzije O-MMT delcev dobimo razplasteno strukturo nanokompozitnega hidrogela, ki je sposoben adsorbiranja kislega barvila Acid Orange 33. Z višanjem koncentracije delcev v nanokompozitnem hidrogelu se viša stopnja adsorpcije barvila. Z in-situ polimerizacijo smo uspešno pripravili nanokompozitno membrano s vključenimi O-MMT delci razplastenimi v hidrogelni matrici, kar izboljša filtracijsko sposobnost PP membrane za 80%.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: plasteni silikati, montmorilonit, nanokompozitni hidrogeli, PP membrana, adsorpcija barvil, lastnosti koloidnih sistemov, ultrafiltracija
Objavljeno: 19.08.2011; Ogledov: 2074; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

3.
Structure-properties relationship of poly(ethylene terephthalate) wool-type fibres
Majda Sfiligoj-Smole, Milena Žiberna-Šujica, Manja Kurečič, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Two PET wool-type fibres were studied for this research, i.e. a normal wool-type and a low-pilling modification. The structural morphology and crystalline orientation of the fibres were investigated by means of wide-angle x-ray scattering (WAXS), density measurements and infrared (IR) spectroscopy. The degree of crystallinity, crystallite orientation, apparent crystallite dimensions and micro-void system were determined by x-ray scattering. Birefringence measurements were used to study the average molecular orientation and the orientation of macromolecular chain segments in the amorphous regions. In addition, PET samples were conventionally dyed and the effect of the structure on colour was followed using colorimetry. Significant differences between the two PET wool fibre types were observed; i.e. crystallinity is higher for the standard PET wool fibre type, the crystallites are slightly larger and better oriented, long periods are larger, the orientation of molecular segments in non-crystalline phase is higher, and bigger voids are formed. The observed structure gives rise to fibres higher tenacity and higher bending stiffness.
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 946; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

4.
UV polymerization of poly (N-isopropylacrylamide) hydrogel
Manja Kurečič, Majda Sfiligoj-Smole, Karin Stana-Kleinschek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: This contribution is focused on the determination of polymerization and crosslinking mechanism of poly (N-isopropyl- acralymide) hydrogel and its swelling properties. Hydrogels were synthesized by environmental friendly UV polymerization method, from monomer N-isopropylacrylamide (NIPAM) and crosslinker N,N´-methylenebisacrylamide (BIS) of different concentrations. UV polymerization was performed in an UV chamber using UVA light with the wave length 350 nm. Surface morphology and pore structure analysis was carried out using SEM microscopy. The polymerization and crosslinking mechanism was determined by Fourier Transform Infrared spectroscopy (FT-IR). It was confirmed that crosslinker concentration influences the hydrogel structure and swelling properties. By increasing the crosllinker concentration the hydrogel structure changes from homogen to heterogen and the equilibrium degree of swelling decreases.
Ključne besede: poly (N-isopropylacrylamide) hydrogel, UV polymerization, FTIR, polymerization mechanism, swelling properties, SEM
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1049; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (599,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
7.
Naravno obnovljiva rastlinska tekstilna vlakna
Petra Gašparič, Zala Urisk, Andreja Križanec, Marko Munda, Silvo Hribernik, Manja Kurečič, Tatjana Kreže, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Zaradi čedalje globlje ekološke ozaveščenosti in okoljevarstvenih zahtev obravnavamo v sodobnem času izdelavo, uporabo in odstranjevanje materialov veliko bolj kritično. Naravna celulozna vlakna so v tem pogledu izkazala svojo kakovost in popolnoma izpolnila vse ekološke kriterije. Naravna celulozna vlakna uporabljamo za tekstilne in tekstilnotehnične namene. To so vlakna iz ličja stebel, ki tvorijo vlaknate snopiče v notranjem ličju stebel dvokaličnic, in listna vlakna, ki tečejo po dolžini listov enokaličnic, ter semenska vlakna in vlakna iz plodov. Lan, konopljo, juto, ramijo, sisal ter kokos uporabljamo predvsem za tehnične namene. V zadnjem času pa izjemno narašča zanimanje za obnovljive surovinske vire tudi na področju vlaken. V ospredju so vlakna rastlinskega izvora. Pri iskanju novih surovinskih virov se proučujejo številne rastline, ki ne spadajo med tradicionalne vire vlaken, da bi iz njihovih stebel ali listov izolirali vlakna uporabnih lastnosti. Pri izolaciji vlaken pridobimo tehnična vlakna, kar pomeni, da so celulozna vlakna večcelične strukture, pri katerih so posamezne celice vezane v snopiče. Poleg konvencionalnih načinov izolacije vlaken se uporabljajo tudi številni sodobni postopki, kot so biotehnološki z uporabo encimov, itd. Način, kako vlakna izoliramo, vpliva na površinsko morfologijo vlaken. V prispevku so predstavljena nekatera vlakna, ki jih pridobivamo iz kmetijskih odpadkov, kot so slama žitaric, listi ananasa, sladkorni trs, hmeljeva stebla, kinoa, vlakna iz različnih trav itd.
Ključne besede: tekstilna vlakna, celulozna vlakna, lignocelulozna vlakna, rastlinska vlakna, naravno obnovljiva vlakna, netradicionalna vlakna
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 977; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (601,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Polymer nanocomposite hydrogels for water purification
Manja Kurečič, Majda Sfiligoj-Smole, 2012, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: polymer nanocomposites, wastewaters, coloures wastewaters, clay minerals, dye adsorption, hydrogels
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 480; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Electrospinning
Manja Kurečič, Majda Sfiligoj-Smole, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Electrospinning is a method based on the use of electrostatic forces for producing continuous fibres with the diameter from between ten nanometres to some micrometres. Such fine fibres cannot be produced with conventional methods for the production of nonwovens. The nanofibres formed with electrospinning have an exceptionally large active surface area per mass unit (fibre surface at diameter of 100 nm equals 40 $m^2$/g) and the spinning process itself enables a planned formation of the web structure (e.g. planned size of pores in the web by adjusting the nanofibre diameter and fibre thickness). Nanofibres can be electrospun from synthetic or natural polymers and their blends, from polymers with various nanoparticles (metal, ceramic etc), active substances etc. We can fabricate individual fibres, as well as webs with a random or planned fibre arrangement. Fibres with a complex structure, e.g. core shell or hollow fibres, can be produced with a special electrospinning method. Regarding the advantages demonstrated by the nanofibres fabricated with electrospinning, this procedure has become an important part of research in seve ral fields of use of technical textiles, e.g. shielding materials, air and oil filters in the car industry, agrotextiles and most of all medical textiles. The method can also be used in the production of batteries and photovoltaic cells. Apart from the apparatus designed for the research purpose in laboratories, pilot devices and the devices designed for the use in the industry can be found on the market. The paper comprises the introduction of the preparation procedure of nanofibres on an electrospinning apparatus, the morphological characteristics of fibres and the characteristics of electrospun webs in dependence of the conditions when forming fibres.
Ključne besede: nanotechnology, nanofibres, electrospinning, 3D-structure
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 747; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (290,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici