| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje tveganj v velikih slovenskih podjetjih
Manja Kumer, 2023, magistrsko delo

Opis: Upravljanje s tveganji v velikih slovenskih podjetjih je temeljni proces, namenjen prepoznavanju, ocenjevanju, zmanjševanju in spremljanju različnih vrst tveganj. To vključuje strateška, operativna, finančna tveganja, tveganja vplivov regulative in zakonodaje ter druga. Proces se začne s prepoznavanjem morebitnih groženj in priložnosti, čemur sledi ocena njihove verjetnosti in vpliva, prednostna razvrstitev tveganj in opredelitev sprejemljivih ravni tolerance tveganja. Nato se razvijejo in izvajajo strategije ublažitve, da se zmanjša ali odpravi vpliv teh ugotovljenih tveganj. Strategije tveganj v podjetju zajemajo celovit pristop k upravljanju tveganj v organizacijah, ki vključuje sprejemanje tveganja, prenos, izogibanje in zmanjševanje tveganja. Te strategije so zasnovane tako, da spodbujajo kulturo ozaveščenosti o tveganjih in preglednosti med zaposlenimi in zainteresiranimi stranmi. Orodja in njegove prednosti za upravljanje tveganj v podjetju, kot analiza tveganj, programska oprema za upravljanje tveganj, napovedi vrjetnih težav in katastrofalnih dogodkov, omogočanje rasti in konkurenca podjetij, izboljšanje poslovnih procesov ter načrtovanje proračuna, omogočajo bolj sistematičen, na podatkih temelječ in učinkovit proces obvladovanja tveganja. Ta orodja zagotavljajo prednosti, kot so izboljšano odločanje, proaktivno obvladovanje tveganj in izboljšano obvladovanje tveganj. Vendar obvladovanje tveganj v podjetju ni brez izzivov. Težave vključujejo kakovost in razpoložljivost podatkov, količinsko opredelitev nefinančnih tveganj, spremljanje regulativnih sprememb, obravnavanje človeških dejavnikov, slaba komunikacija ter drugo. Premagovanje teh izzivov je bistvenega pomena za organizacije, da lahko učinkovito delujejo v nenehno razvijajočem se poslovnem okolju in zaščitijo svoj dolgoročni uspeh. Prizadevanja za komuniciranje in izobraževanje zagotavljajo, da so zaposleni in deležniki dobro obveščeni o praksah obvladovanja tveganj. Nenehne izboljšave se spodbujajo z učenjem iz preteklih incidentov, sprejemanjem tehnološkega napredka in prilagajanjem pristopa obvladovanja tveganja posebnim potrebam vsakega podjetja. Navsezadnje je učinkovito obvladovanje tveganj ključnega pomena za ta velika slovenska podjetja, da se prilagodijo spreminjajočim se razmeram, zaščitijo svoje interese ter ohranijo dolgoročno rast in uspeh. S pomočjo letnih poročil smo primerjali upravljanja tveganj v slovenskih podjetjih za preteklih pet let. Obravnavana slovenska podjetja imajo svojo stategijo in politiko v primeru nastanka tveganj, ki sta ključnega pomena za ta podjetja, da se umaknejo iz negotovosti in izkoristijo priložnosti, hkrati pa zaščitijo svoje interese. Velika podjetja se v konkurenčnem okolju sodobnega poslovanja soočajo s kritičnim izzivom optimizacije delovanja in kakovosti ob učinkovitem obvladovanju tveganj. V tabelah smo pojasnili stopnje vrst tveganj, natančneje kreditno, likvidnostno, valutno, operativno, geopolitično in tržno tveganje. podjetij Revoz, Mercator, Lek in Krka. Ugotovili smo, da imajo omenjena podjetja izredno podobne in podrobne sisteme za obvladovanje tveganja. Prav tako smo za zadnje tekoče leto omenjenih podjetij naredili tabelo dejavnikov učinkovitosti in preverili katere od naštetih dejavnikov vsebujejo podjetja. Za vsako podjetje smo v letnem poročilu tudi pregledali njihove izzive in priložnosti glede upravljanja tveganj ter vplivov regulative in zakonodaje na le-to.
Ključne besede: Upravljanje tveganj, strategija tveganj, izzivi upravljanja tveganj, vrste tveganj, register tveganj.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Sistemski stres v evrskem območju
Manja Kumer, 2020, diplomsko delo

Opis: Finančne krize so moteči dogodki, ki pomenijo veliko izgubo v blaginji in zahtevajo hiter in učinkovit pristop držav z ukrepi, ki zagotavljajo dodatno likvidnost med krizo. Pokazatelj finančne krize je sistemski stres, ki nam pove količino uresničenega sistemskega tveganja. To izmerimo s sestavljenim kazalnikom sistemskega stresa (CISS), ki se osredotoča na sistemsko razsežnost finančnega stresa. CISS ima v evrskem območju veliko napovedno moč za makroekonomske spremenljivke, kot so inflacija, rast realnega BDP ipd. Drugi kazalnik, s katerim lahko izmerimo sistemski stres v evrskem območju, je VSTOXX. Ko prevladuje finančna kriza in nastopi finančna nestabilnost (finančni sistem ni odporen na gospodarske šoke in ni sposoben nemoteno izpolnjevati svojih temeljnih funkcij), je kazalnik CISS visok (velik sistemski stres). V nasprotnem primeru je sistemski stres majhen. V povečanem sistemskem stresu se posledice odražajo v nestabilnosti finančnega trga, ki se znajde v težavah zaradi krize ali česar koli drugega, ki negativno vpliva na finančni sistem. Finančno nestabilnost merimo z različnimi kazalniki, kot so FSRI, CISS in VIX. Prehod finančne stabilnosti v finančno nestabilnost pa imenujemo Minskyjev trenutek. Do pojava Minskyjevega trenutka je prišlo v nekaterih državah po svetu zaradi novonastalega koronavirusa. Pandemija covida-19 je povzročila izjemne padce vrednosti na finančnih trgih, posledica tega pa je bilo povečanje finančne nestabilnosti. V delu diplomskega projekta bomo v uvodu predstavili osnovno problematiko, cilje, namen in hipoteze. V drugem poglavju bomo predstavili definicijo finančne nestabilnosti in spoznali Minskyjev trenutek. Na kratko bomo spoznali ključne ranljivosti evrskega območja, ki privedejo do finančne nestabilnosti. Prav tako bomo obravnavali nekatera tveganja za gospodarsko rast v evrskem območju, ki bi ogrozila finančno stabilnost. Za ugotavljanje finančne nestabilnosti pa uporabljamo kazalnike FSRI, CISS in VIX. Predstavili bomo tudi, kako je pandemija covida-19 vplivala na finančno nestabilnost. V drugem poglavju bomo obravnavali sistemski stres in z njim povezana kazalnika CISS, ki se uporablja za evrsko območje, ter VSTOXX. Prav tako bomo spoznali posledice sistemskega stresa za gospodarstvo. V zadnjem, četrtem poglavju, bomo obravnavali delniške indekse CAC 40, DAX in EURO STOXX 50 in analizirali njihovo gibanje. Prav tako bomo analizirali gibanje CISS a za evrsko območje. V empiričnem delu bomo izračunali koeficient korelacije med delniškimi indeksi in CISS-om za evrsko območje.
Ključne besede: CAC 40, CISS, DAX, EURO STOXX 50, finančna nestabilnost, sistemski stres, VSTOXX
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 1091; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (603,99 KB)

3.
Vrednotenje žlahtniteljske kakovosti križancev hmelja za povečanje ekonomike pridelave
Manja Kumer, 2020, magistrsko delo

Opis: Naloga je temeljila na vrednotenju križancev hmelja, ki so bili požlahtnjeni na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. V raziskavo je bilo vključenih 20 križancev, in sicer: 284/81, 50/84, 66/61, 69/199, 75/42, 79/80, 109/27, 112/58, 116/130, 137/159, 143/98, 160/79, 160/147, 163/13, 167/107, 168/104, 173/4, 174/58, 204/11 in 207/205. Na podlagi vhodnih podatkov smo v programu DEXi oblikovali večkriterijski model, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) tržna perspektivnost, (ii) habitus, (iii) eterična olja in (iv) grenčice. Na podlagi rezultatov glavnih kriterijev oziroma atributov smo križancem določili žlahtniteljsko kakovost, na podlagi katere smo jih razdelili v tri skupine: križanci s »slabo«, »dobro« in »odlično« žlahtniteljsko kakovostjo. Križanec 207/205 je bil edini križanec, za katerega lahko trdimo, da se je glede na vse analizirane kriterije izkazal kot »odličen«. Križanec 160/147 je bil edini križanec, ki je bil ocenjen s »slabo« kakovostjo. Preostalih 18 analiziranih križancev je bilo ocenjenih z »dobro« kakovostjo.
Ključne besede: večkriterijski model, DEXi, hmelj, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 845; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
Manja Kumer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Ključne besede: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Objavljeno v DKUM: 30.03.2018; Ogledov: 1856; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici