Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Učinki socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov v različnih starostnih skupinah : magistrsko delo
Manja Doberšek, 2024, magistrsko delo

Opis: V obdobju adolescence mladostniki najbolj oblikujejo svojo samopodobo, na izoblikovanje le-te pa vpliva več dejavnikov. V največji meri imajo velik vpliv na to njihovi vrstniki in prijatelji, ki jim podajajo svoja mnenja, kako jih oni vidijo. Na podlagi teh mnenj si mladostniki izoblikujejo svojo samopodobo. Velik vpliv na mladostnikovo samopodobo pa imajo v zadnjem času tudi socialna omrežja, kjer se mladostniki predstavljajo, delijo osebne informacije in objavljajo fotografije in svoja mnenja. Še posebej na mladostnike vplivajo odzivi njihovih prijateljev na objave , na katere se odzivajo. Namen naše magistrske naloge je bil, da s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom ugotovimo, kako socialna omrežja učinkujejo na samopodobo mladostnikov in ali se glede na obdobje šolanja in starost med mladostniki pojavljajo razlike v učinkih socialnih omrežij na njihovo samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 317 mladostnikov, od tega je bilo 89 učencev, 108 dijakov in 120 študentov, starih do 25 let. Mladostniki so izpolnjevali anketni vprašalnik, kjer smo jih spraševali o različnih načinih in značilnostih uporabe socialnih omrežij, s pomočjo katerih smo prišli so rezultatov, ki so predstavljani v magistrski nalogi. V raziskavi smo prišli so rezultatov, ki so se ujemali z našimi predpostavkami o učinkih socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov. Ugotovili smo, da socialna omrežja negativno učinkujejo na samopodobo mladostnikov in da mladostniki učinkov socialnih omrežij na svojo samopodobo ne prepoznavajo.
Ključne besede: Samopodoba, socialna omrežja, mladostniki, negativni učinki
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,51 MB)

Analiza plavalnega tečaja mlajših otrok z vidika spola in strahu pred vodo
Manja Doberšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali prihaja do razlik v napredku plavalnega znanja med dečki in deklicami ter kateri od spolov prvi dan plavalnega tečaja izraža večji strah pred vodo. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način, s pomočjo strukturiranega opazovanja. Otroke smo ocenjevali prvi, vmesni in zadnji dan plavalnega tečaja. V ocenjevalni lestvici je bilo zajetih 6 faz prilagajanja na vodo, ki jih mora otrok usvojiti, da se lahko začne učiti plavalnih tehnik. V vzorec so bili vključeni predšolski otroci Vrtca Anice Černejeve Celje. V raziskavi je sodelovalo 21 otrok. Opazovanje in ocenjevanje je potekalo v Celju na zimskem kopališču Golovec v mesecu novembru 2018. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da strah pred vodo negativno vpliva na napredek plavalnega znanja otrok, saj so tisti otroci, ki so prvi dan izražali več strahu pred vodo, skozi plavalni tečaj napredovali počasneje kot otroci, ki prvi dan niso izražali strahu pred vodo. Ugotovili smo tudi, da so se vsi otroci, tako deklice kot dečki, prilagodili na vodo, vendar je bilo razvidno, da so dečki nekoliko hitreje usvojili faze prilagajanja na vodo kot deklice.
Ključne besede: napredek, prilagajanje na vodo, predšolski otrok, plavanje, strah
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1441; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.

Na vrh