| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Legasthenie in der Grundschule beim Deutschunterricht - Ist das Lehrwerk
Manja Škof, 2015, magistrsko delo

Opis: Legasthenie ist eine spezifische Lernstörung, die sich auf das Sprachverständnis oder den Sprachgebrauch bezieht. Legastheniker haben bestimmte Symptome und man unterscheidet verschiedene Arten von Legasthenie. Für die Legastheniker ist es eine groβe Herausforderung eine Fremdsprache zu lernen, trotzdem gibt es aber verschiedene Methoden in der Schule, mit denen man ihnen das Lernen erleichtern kann. Das Lehr- und Arbeitsbuch „Ich und Deutsch 2“ enthalten gröβtenteils Aufgaben, die für Legastheniker förderlich sind und die ihnen das Fremdsprachen lernen erleichtern.
Ključne besede: Legasthenie, Lernstörung, Fremdsprachen lernen, Methoden zum Lernen, Unterricht, Lehrwerke, Aufgaben, „Ich und Deutsch 2“, Legasthenie fördern, Legasthenie hindern.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

2.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1863; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici