| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MAKROEKONOMSKA NERAVNOVESJA V EVROOBMOČJU
Manica Novak, 2014, magistrsko delo

Opis: Z ustanovitvijo Evropske monetarne unije se je za države članice mnogo stvari spremenilo. Po začetnih letih gospodarskega razcveta, ko je kazalo, da EMU deluje dobro, so se s krizo pokazale nekatere slabosti v zasnovi. Če je prej veljalo, da so vse makroekonomske razlike, ki se pojavljajo med državami članicami le del normalnega procesa konvergence, pa so sedaj ta ista neravnovesja glavni razlog za skrb. EMU je po tem, ko je kazalo, da je najhujšega konec, prizadela dolžniška kriza do katere je prišlo zaradi kombinacije izgube konkurenčnosti in visoke zadolženosti številnih držav članic. To je vodilo do edinstvenih pretresov na finančnih trgih, ki so vse skupaj le še poslabšali. Zaradi velike medsebojne povezanosti in soodvisnosti držav članic, se je nestabilnost hitro začela prenašati iz ene države v drugo in je kmalu zajela celotno območje EMU. Ker je EMU le monetarna unija, ne pa tudi fiskalna unija, so se razlike med državami le še povečevale. Ta kriza je pokazala, da je potrebna večja koordinacija politik in v ta namen je Evropska Komisija že sprejela dodatne ukrepe. Problem EMU je tudi, da države članice niso bile kaznovane, kadar makroekonomski indikatorji niso bili znotraj meja predpisanih z Maastrichtskimi kriteriji.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, Evropska monetarna unija, saldo tekočega računa, konkurenčnost evroobmočja
Objavljeno v DKUM: 29.05.2014; Ogledov: 1849; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
VPLIV BALASSA-SAMUELSONOVEGA UČINKA NA DEVIZNI TEČAJ NA POLJSKEM
Manica Novak, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Devizni tečaj je pomemben makroekonomski dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost države v mednarodnem prostoru. S pomočjo njega država doseže zunanje ravnovesje, katere merilo je običajno uravnotežena plačilna bilanca. Cilj vsake države je, da hkrati doseže tudi notranje ravnovesje. Notranji makroekonomski dejavniki kot so inflacija, BDP, obrestna mera vplivajo na devizni tečaj. Kako vplivajo, je odvisno tudi od tega, v kateri fazi razvoja se določena država nahaja. Za države, ki so slabše razvite, so značilne višje stopnje rasti produktivnosti in višje stopnje rasti cen. Višje cene na domačem trgu vodijo do znižanja zunanje vrednosti denarja. Realne in nominalne spremembe deviznega tečaja niso enake, prav zaradi razlik v inflaciji med državami. Realno lahko devizni tečaj apreciira kljub nominalni depreciaciji. Eden izmed možnih razlogov v ekonomski teoriji je Balassa-Samuelsonov učinek, ki je bil podvržen številnim empiričnim raziskavam. Značilno je, da učinek bolj drži za države, ki so manj razvite, čeprav lahko na gibanje cen v določeni meri vpliva ne glede na stopnjo razvitosti, na kateri se nahajajo države.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, Balassa-Samuelson učinek
Objavljeno v DKUM: 26.01.2011; Ogledov: 2549; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (625,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici