Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.
Ključne besede: izrabljen goblji substrat, paradižnik, pridelek, tla, biodinamično kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Kmetovalci zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih razmer in zaradi optimizacije delovnih procesov v pridelavo vedno pogosteje vključujejo sisteme obdelave tal, ki ne vključujejo oranja. Namen naloge je bil preučiti prednosti in pomanjkljivosti različnih sistemov obdelave koruzišča po žetvi ter pripravo površine za setev ozimne pšenice. Poskus je vključeval štiri različne načine obdelave in priprave tal, in sicer obdelava s plugom (KO), obdelava z diskastim rahljalnikom (DR), obdelava z rahljalnikom z nogačami (RN) ter sistem neposredne setve (NT). Število vzniklih rastlin, število rastlin po prezimitvi, produktivno razraščanje in pridelek zrnja ozimne pšenice se pri obeh sistemih ohranitvene obdelave (DR, RN) statistično značilno ni razlikoval od konvencionalne obdelave tal (KO). Pri merjenju zbitosti tal smo ugotovili, da so bila tla statistično značilno najbolj zbita v sistemu NT obdelave. Rezultati naloge kažejo, da lahko sistemi brez oranja zagotavljajo primerljiv in kakovosten pridelek zrnja ozimne pšenice tudi, če pri tem ne uporabljamo posebej za ta sistem oblikovanega orodja ali strojev. Menimo, da bodo v prihodnosti alternativni načini obdelave tal vedno bolj razširjeni na našem območju, tudi na manjših in srednje velikih kmetijah.
Ključne besede: ohranitvena obdelava, direktna setev, zbitost tal, pridelek, ozimna pšenica.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: V magistrskem delu preučevana soja je bila v letu 2019 pridelana v poskusu, ki ga izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. Za namen raziskave smo uporabili 12 sort (Erica, Sculptor, Tiguan, Alexa, Aurelina, RGT Shouna, Abelina, Cordoba, NS Favorit, Boglar, ES Mentor in Lenka) treh različnih zrelostnih skupin (zelo zgodnje – 0000, srednje zgodnje – 000 in zgodnje sorte – 00). Vrednotili smo maso 1000-semen, koeficient vpijanja vode, izplen okare in sojinega »mleka«, volumen sojine »sirotke« ter izplen svilnatega in čvrstega tofuja (1h in 24h obtežitve). Rezultati analize so pokazali, da zrelostna skupina ne vpliva, med tem ko ima sorta značilen vpliv na merjene parametre. Višje izplene imajo sorte z nižjim koeficientom vpijanja vode in z nižjo vsebnostjo surovih beljakovin v semenu. V skupini 000 imata najvišje izplene svilnatega in čvrstega tofuja sorti Cordoba (1,83 kg/kg in 1,38 kg/kg semena) ter NS Favorit (1,59 kg/kg in 1,33 kg/kg semena). V skupini 00 je po izplenu na prvem mestu sorta Boglar (1,79 kg/kg in 1,45 kg/kg semena). Ker je sorta Boglar dosegla tudi visoke pridelke semena v poskusih (4.713 kg/ha), bi po projekciji s to sorto na enoto površine pridelali 8.454,1 kg mehkega in 6.853,4 kg čvrstega tofuja.
Ključne besede: soja, sorta, zrelostna skupina, tofu, izplen tofuja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 545; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: V letu 2019 smo v okviru projekta Evropskega inovativnega partnerstva (EIP) z naslovom Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba na poljih Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) izvedli enoletni poljski poskus s sojo. Namen diplomskega dela je s poljskim poskusom s sorto ES MENTOR ugotoviti vpliv časa gnojenja in različnih količin mineralnega dušika na višino pridelka zrnja in surovih beljakovin ter določenih pomembnih agronomskih lastnosti soje. Dušik smo dodajali ob setvi in z dognojevanjem v odmerkih 0 kg N ha-1, 40 kg N ha-1, 80 kg N ha-1 in 120 kg N ha-1. Enoletni rezultati v danih pridelovalnih razmerah nakazujejo, da na pridelek soje in pridelek surovih beljakovin nista statistično značilno vplivala termin dodajanja dušika in odmerek. Vsebnost surovih beljakovin v suhi snovi zrnja je bila na gnojenih obravnavanjih statistično značilno manjša v primerjavi s kontrolo (434 g kg-1 zrnja). Najvišji odmerek, 120 kg N ha-1, dodan z dognojevanjem, je značilno povečal število stranskih vej (1,17), odmerek 80 kg N ha-1 pa višino prvega stroka (12,0 cm) na steblu soje. Višina rastlin v fazi BBCH 17/51 je bila pri gnojenih obravnavanjih v primerjavi s kontrolo enaka ali značilno nižja. Ostanki mineralnega dušika v tleh po žetvi soje se med gnojenimi in negnojenimi obravnavanji niso značilno razlikovali. Rezultati enoletne raziskave so pokazali, da gnojenje soje z dušikom ni vplivalo na izboljšanje (večje vrednosti) pomembnih agronomskih lastnosti in ga ne moremo priporočiti kot upravičen ukrep pridelave.
Ključne besede: soja, dušik, gnojenje, pridelek
Objavljeno v DKUM: 23.09.2020; Ogledov: 1278; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: V študijskem letu 2017/2018 smo proučevali razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci v zaščitenem prostoru. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih koncentracij (0 %, 0,1 %, 0,3 %) rastnega regulatorja indol 3-maslene kisline (IBA) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti dveh sort pokrovnih vrtnic, in sicer 'The Fairy' in 'Rody'. Poskus smo izvedli v petih terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da se uspešnost koreninjenja z dodajanjem rastnega regulatorja spreminja glede na termin potikanja. Tretiranje potaknjencev z 0,1 % koncentracijo rastnega regulatorja je značilno vplivalo na večje število ukoreninjenih potaknjencev v prvem in četrtem terminu, večjo maso pa so potaknjenci imeli v drugem in tretjem terminu potikanja. Potaknjenci sorte 'The Fairy' so bolje korenili od sorte 'Rody', in sicer najbolje v tretjem terminu, pri katerem smo dosegli 68 % ukoreninjenost potaknjencev.
Ključne besede: razmnoževanje /pokrovne vrtnice /oleseneli potaknjenci / rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1371; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,34 MB)