1. Polyurethanes for medical useTanja Pivec, Majda Sfiligoj-Smole, Petra Gašparič, Karin Stana-Kleinschek, 2017, pregledni znanstveni članek Opis: Polyurethanes are synthetic copolymers containing urethane linkages in their complex chemical structure. They consist of three monomers: a diisocyanate, a polyol and a chain extender, which enables the synthesis of an endless number of polyurethanes with different physicochemical and mechanical properties. The physicochemical properties of various polyurethanes are largely dependent on the conformation of polyols, which may contain two or more different polyols, stabilisers, catalysts, liquids or solid additives and, in the case of foams, foaming agents. Depending on the structure of the polyols, i.e. the length of the chain, structure of the units (aliphatic or aromatic), ester or ether groups, or functionalisation by hydroxyl groups, polyurethanes may be flexible or rigid, and therefore suitable for various applications. In addition to the physical and chemical structure of polyurethanes, this review paper specifically addresses their use in medicine, particularly in wound dressings, tissue engineering scaffolds and drug delivery with nanoparticles and nanocapsules, and provides guidelines for the development of new biodegradable polyurethane materials.
Ključne besede: segmented polyurethanes, chemical structure, reactants, medical applications
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1768; Prenosov: 521
 Celotno besedilo (383,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv obdelave na fibriliranje liocel vlakenSimona Strnad, Majda Sfiligoj-Smole, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: Razlike procesov pridobivanja različnih regeneriranih celuloznih vlaken povzročajo različno morfološko zgradbo vlaken, ki se kaže tudi v različnem nagnjenju k fibriliranju. Zaradi visoke orientacije in kristalinosti vlaken kažejo liocel vlakna močno težnjo k fibriliranju, t.j. cepljenju fibrilov vzdolž vlaken. Nabrekanje in mehanske obremenitve ta pojav pospešijo in ojačajo. Zelo tanki fibrili na površini vlaken in njihovo kodranje povzročijo povečano površino vlaken in s tem spremembo površine tkanin. Metoda, ki so trenutno na razpolago za ocenitev stopnje fibriliranja so še nepopolne. Spremembo površine vlakna kot funkcijo fibriliranja lahko zaznamo optično ali po spremembah otipa. V prispevku smo predstavili novo metodo zasledovanja fibriliranja s spremembo optičnih lastnosti tkanin, in sicer Tencel vlaken. Z obdelavo in kvantitativno analizo mikroskopskih slik smo določali spremembe oblike in velikosti por v tkanini, ki so nastale kot posledica različnih postopkov obdelane, n. pr. fibriliranje surove tkanine, encimatska obdelava in zamreženje liocel vlaken.
Ključne besede: tekstilna industrija liocel vlakna, Tencel, fibriliranje, mikroskopija, obdelava slik, kvantitativna analiza slik
Objavljeno v DKUM: 01.09.2017; Ogledov: 1992; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Študij strukturnih sprememb polietilen-tereftalatnih vlaken z ramansko spektroskopijoManja Kurečič, Majda Sfiligoj-Smole, Jože Grdadolnik, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Polietilentereftalatna (PET) vlakna so med procesom njihovega oblikovanja in preoblikovanja, med barvanjem, plemenitenjem in med drugimi procesi izpostavljena visokim temperaturam. Toplotna obdelava pri temperaturah nad temperaturo steklastega prehoda vpliva na kristaliničnost, dimenzije kristalitov, strukturno periodičnost, kristalino in amorfno orientacijo, itd. Strukturne spremembe PET vlaken, ki jih povzroči toplotna obdelava v vodnem mediju ali vročem zraku, smo proučili z ramansko spektroskopijo, ki postaja zelo pomembna tehnika za karakterizacijo kemijskih in fizikalnih lastnosti polimerov v tekstilni kemiji. Osredotočili smo se na določitev strukturnih sprememb, ki izvirajo iz konformacijskih prehodov etilenglikolnega dela PET. Rezultati kažejo, da toplotna obdelava povzroči spremembe v trans/gauche konformacijskem razmerju. Ugotovili smo, da ima temperatura močnejši vpliv kot uporabljeni medij.
Ključne besede: tekstilna vlakna, polietilen-tereftalat, struktura, toplotna obdelava, ramanska spektroskopija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1281; Prenosov: 115
Celotno besedilo (419,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagentiSeverina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1635; Prenosov: 111
Celotno besedilo (645,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehidaSeverina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1441; Prenosov: 101
Celotno besedilo (579,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Samočistilne tekstilije na osnovi nanonanosov s $TiO_2$Nika Veronovski, Majda Sfiligoj-Smole, Tatjana Kreže, Aleksandra Lobnik, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je opisan postopek priprave samočistilnih poliestrnih (PES) tekstilij s fotokatalitičnimi $TiO_2$ nanonanosi. Samočistilno površino smo pripravili s sol-gel procesom in proučili vpliv pogojev postopka na oblikovanje nanonanosov na vlaknih. Pri postopku polikondenzacije nanodelcev $TiO_2$, smo uporabili kisli in bazični katalizator. Pri toplotni obdelavi nanodelcev na poliestrnem substratu se je tvorila polimorfna kristalna $TiO_2$ struktura anataz, ki ima širšo optično vrzel v frekvenčnem pasu kot kristalna oblika rutil. Obdelane tekstilije smo analizirali, da bi določili vpliv postopka obdelave na njihove uporabne lastnosti. Raziskava je potrdila, da s sol-gel postopkom oblikujemo nanonanose s samočistilno sposobnostjo, vendar pa imajo boljše fotokatalitične sposobnosti $TiO_2$ nanosi, pridobljeni iz kislega sola. Postopek obdelave poliestrnih pletiv s $TiO_2$ nanonanosi ni pomembno vplival na mehanske lastnosti PES pletenin.
Ključne besede: tekstilije, modifikacija tekstilnih vlaken, samočistilne lastnosti, celuloza, titanijev dioksid, rutil, nanodelci, sol-gel metoda, fotodegradacija, fotokataliza
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1718; Prenosov: 118
Celotno besedilo (467,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Funkcionalizacija tekstilij z nano $TiO_2$ in $SiO_2$ prevlekamiNika Veronovski, Silvo Hribernik, Majda Sfiligoj-Smole, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Funkcionalizacija različnih materialov z uporabo prevlek iz nanodelcev je v zadnjem času predmet mnogih raziskav, vendar pa to tehnologijo na tekstilnem področju uporabljajo le v omejenem obsegu, in to kljub njenemu velikemu potencialu. Članek zajema pregled raziskav s področja nanoprevlek vlaken z delci titanovega in silicijevega dioksida, treba pa je poudariti, da so prevleke iz drugih anorganskih nanodelcev na vlaknih prav tako pomembne, saj z njimi dosegamo nove funkcionalne lastnosti tekstilij.
Ključne besede: nanotehnologija, nanoprevleke, $TiO_2$, nanodelci, $SiO_2$, $SiO_2$ nanodelci
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1137; Prenosov: 127
Celotno besedilo (414,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Priprava in karakterizacija nanoceluloze iz različnih virovAnja Zagorc, 2016, diplomsko delo Opis: V zadnjem času se vedno bolj poudarja pomembnost različnih naravno obnovljivih materialov. Eden pomembnejših je celuloza, ki jo najdemo v različnih rastlinskih virih. Poleg konvencionalnih virov celuloze se v zadnjem času raziskujejo tudi nekonvencionalni, ki so pogosto stranski produkti prehrambnih rastlin v kmetijstvu.
V okviru diplomske naloge smo raziskali nekaj rastlin kot potencialnih virov tekstilnih vlaken. Proučili smo koprivo, vrbo, brnistro, velecvetno mrtvo koprivo, lucerno in konopljo. Najprej smo iz stebel izolirali vlakna, ki smo jih okarakterizirali. Izolirana vlakna so imela ustrezne tekstilno tehnološke lastnosti.
Izolirana vlakna smo uporabili za pripravo nanokristaline celuloze. Opazovali smo morfološke značilnosti delcev nanokristaline celuloze in določili njihovo velikost. Delci so bili paličaste oblike velikosti med 205nm do 569nm. Določili smo še zeta potencial dispergiranih delce, ki kaže na stabilnost delcev v disperziji.
Ključne besede: naravno obnovljivi materiali, izolacija vlaken, lastnosti vlaken, nanoceluloza
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1977; Prenosov: 170
Celotno besedilo (4,43 MB) |
9. Microvoid system in fibresMajda Sfiligoj-Smole, Diana Gregor-Svetec, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: The macrovoid system of poly(ethylene terephthalate) (PET) and poly(propylene) (PP) fibres was studied by small-angle x-ray scattering (SAXS). Commercial PET textile fibres were treated in different media and the influence on fibre homogeneity was followd by SAXS. PP technical fibres were manufactured on a laboratory spin-drawing device and subsequently drawn at different drawing conditions on a laboratory drawing device. The influence of drawing on the pore system was followed.
Ključne besede: textile industry, textile fibres, morphology, structure, investigations, SAXS, poly(ethylene terephtalate), PET, poly(propylene), PP, voids, microvoids
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1372; Prenosov: 98
Celotno besedilo (284,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Electrospinning : nanofibre production methodManja Kurečič, Majda Sfiligoj-Smole, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Electrospinning is a method based on the use of electrostatic forces for producing continuous fibres with the diameter from between ten nanometres to some micrometres. Such fine fibres cannot be produced with conventional methods for the production of nonwovens. The nanofibres formed with electrospinning have an exceptionally large active surface area per mass unit (fibre surface at diameter of 100 nm equals 40 $m^2$/g) and the spinning process itself enables a planned formation of the web structure (e.g. planned size of pores in the web by adjusting the nanofibre diameter and fibre thickness). Nanofibres can be electrospun from synthetic or natural polymers and their blends, from polymers with various nanoparticles (metal, ceramic etc), active substances etc. We can fabricate individual fibres, as well as webs with a random or planned fibre arrangement. Fibres with a complex structure, e.g. core shell or hollow fibres, can be produced with a special electrospinning method. Regarding the advantages demonstrated by the nanofibres fabricated with electrospinning, this procedure has become an important part of research in seve ral fields of use of technical textiles, e.g. shielding materials, air and oil filters in the car industry, agrotextiles and most of all medical textiles. The method can also be used in the production of batteries and photovoltaic cells. Apart from the apparatus designed for the research purpose in laboratories, pilot devices and the devices designed for the use in the industry can be found on the market. The paper comprises the introduction of the preparation procedure of nanofibres on an electrospinning apparatus, the morphological characteristics of fibres and the characteristics of electrospun webs in dependence of the conditions when forming fibres.
Ključne besede: nanotechnology, nanofibres, electrospinning, 3D-structure
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1941; Prenosov: 102
Celotno besedilo (290,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
