1. Profesionalno delovanje medicinske sestre in ohranjanje dostojanstva pacientov v zdravstveni negiMateja Šauperl, 2009, diplomsko delo Opis: Medsebojni odnos med pacientom in medicinsko sestro se največkrat oblikuje med izvajanjem zdravstvene nege. Spoštovanje dostojanstva pacienta je osnovna potreba in hkrati tudi pravica, ki jo medicinska sestra zagotavlja pacientu v času njegove hospitalizacije. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšen je odnos medicinske sestre do pacientov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, preveriti na kakšen način medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege ohranjajo dostojanstvo pacienta ter ugotoviti, kako pacienti razumejo pojem dostojanstvo.
Z diplomsko nalogo želimo prispevati k izboljšanju odnosa med medicinsko sestro in pacientom ter k izboljšanju ohranjanja dostojanstva in spoštovanja pacienta.
Metodologija raziskave. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z delno odprtimi anketnimi vprašalniki. V raziskavi je sodelovalo 39 pacientov in 32 medicinskih sester.
Rezultati raziskave. Glede na rezultate raziskave, ki smo jo opravili, je razvidno, da medicinske sestre ne spoštujejo dostojanstva pacientov ter ga tudi ne izkazujejo v zdravstveni negi. Medicinske sestre so pri svojih odgovorih navedle, da se pri svojem delu trudijo po svojih močeh, vendar pa tudi navajajo, da so v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor preobremenjene z delom zaradi pomanjkanja medicinskih sester. Menijo tudi, da imajo manj časa za posameznega pacienta ter kakovostno zdravstveno nego. Mnogo intenzivnejše delo, ki ga povzroča dejstvo, da prihajajo pacienti v Univerzitetni klinični center le za najkrajši možni čas zaradi zahtevnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov, medicinskim sestram ne daje časa in možnosti, da bi svoje delo opravljale v skladu z vsemi strokovnimi in etičnimi normami, saj niso več spoštovani strokovni standardi in normativi.
Pacienti v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so zadovoljni z izvajanjem zdravstvene nege. Ugotovili smo, da prijazne in strokovne medicinske sestre v veliki meri pripomorejo k boljšemu počutju pacienta. Čas oz. prisotnost medicinske sestre pri pacientu je pomemben dejavnik pri oblikovanju medsebojnega odnosa med pacientom in medicinsko sestro, saj bi medicinske sestre lahko kakovostneje izvajale zdravstveno nego, če bi imele na razpolago več časa.
Ključne besede: dostojanstvo, komunikacija, etika, medsebojni odnosi, čas
Objavljeno: 17.03.2009; Ogledov: 5328; Prenosov: 1818
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. PATRONAŽNA ZDRAVSTVENA NEGA IN KOMUNIKACIJAPatricija Lupša, 2009, diplomsko delo Opis: Komunikacija je eno izmed področij človekovega vedenja in zato tudi bistveni element nudenja zdravstvene oskrbe. Z vidika nudenja zdravstvene nege komuniciramo, da negujemo, skrbimo, dajemo informacije, pomirjamo paciente, svojce, tolažimo, da zmanjšamo strah in stres, da vprašujemo in odgovarjamo na vprašanja. Diplomsko delo obravnava komunikacijo z vidika patronažne medicinske sestre. Predstavljena so teoretična izhodišča in elementi komunikacije z vidika različnih profesionalnih vlog patronažne medicinske sestre v odnosu do razumevanja same sebe, pacienta, svojcev in sodelavcev. Poudarek smo dali tudi na vzpostavitvi terapevtskega odnosa. Pogovor med medicinsko sestro in pacientom ne sme biti monolog ampak dialog.
Metoda: Raziskava, je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami iz Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Podatke smo pridobili z delno strukturiranimi vprašalniki.V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Uporabili smo neekspirimentalno-kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultati so prikazani v obliki tabel in grafov.
Rezultati: Rezultati ankete so pokazali, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne komunikacije s sodelavci in pacienti. Večina jih meni, da znajo dobro in pravilno komunicirati, v procesu komuniciranja s pacienti pa so pozorne tako na verbalno kot na neverbalno komunikacijo, zavedajo se, da mimika, gibi, geste in dejanja lahko povedo več, kot pa beseda. Vzpodbudni so rezultati raziskave, da zelo redko prihaja do konfliktov med patronažno medicinsko sestro in pacienti. Za glavni vzrok nastanka konflikta pa so navedle neupoštevanje navodil in nasvetov. Prav tako pa patronažne medicinske sestre poznajo izraz terapevtska komunikacija in se trudijo, da na takšen način komunicirajo s pacienti. Zanimivo pa je, da se zelo malo zanimajo za strokovno literaturo s področja komunikacije v zdravstveni negi.
Zaključek: Na podlagi analize anketnega vprašalnika smo zaključili, da se večina patronažnih medicinskih sester zaveda pomembnosti pravilne in dobre komunikacije ter ohranjanja pozitivnih medosebnih odnosov.
Ključne besede: komunikacija, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, pacient, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 4244; Prenosov: 1102
Celotno besedilo (416,71 KB) |
3. VLOGA MEDICINSKE SESTRE V ZDRAVSTVENEM CENTRU EVROPSKEGA PARLAMENTA (Diplomsko delo)Rosanda Šraj, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja vlogo medicinske sestre v Zdravstvenem centru Evropskega parlamenta v Bruslju. Predstavljeni so Zdravstveni center kot celota in delo medicinske sestre, specifike njenega delovnega okolja, kot so multilingvalnost, menjava delovnega okolja vsak mesec zaradi plenarnih zasedanj v Strasbouru, letni sistematični pregledi zaposlenih, procedura ukrepanja pri urgencah. Predstavljen je tudi problem preobremenjenosti medicinskih sester zaradi prevelikega števila pacientov, ki so posledica zadnjih dveh širitev Evropske unije, ter tako večjega števila zaposlenih v Evropskem parlamentu.
Metodologija in metode dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delono strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega medicinskim sestram, ki so zaposlene v Zdravstvenm centru Evropsekga parlamenta v Bruslju ter na študiji primarnih virov literature (interna dokumentacija). V raziskavi smo se poslužili tudi zvočnega snemanja konkretnega procesa dela s pacientom pri letnem sistematičnem pregledu.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da medicinske sestre prihajajo iz različnih držav in da obvladajo vsaj dva delovna jezika – francoščino in angleščino. Iz ankete in razgovorov je razvidno tudi, da ocenjujejo da so pod večjim stresom zaradi povečanega števila pacientov. Posledično imajo zato manj časa za individualno zdravstveno-vzgojno delo in komunikacijo, tako je večji del zdravstveno-vzgojnih informacij predstavljen na internih internetnih straneh zdravstvenega centra, do katerih imajo dostop vsi zaposleni v Evropskem parlamentu.
Ključne besede: Zdravstveni center Evropskega parlamenta, medicinska sestra, letni sistematični pregled, aktivnosti zdravstvene nege, komunikacija, večjezičnost.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2003; Prenosov: 180
Celotno besedilo (4,73 MB) |
4. Medsebojni odnosi med negovalnim in zdravstvenim timomBojan Grobelšek, 2009, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Medsebojni odnosi so pomemben dejavnik, ki vpliva na počutje udeleženih. V zdravstvenem sistemu sta se formirala negovalni in zdravstveni tim, ki sta v medsebojno soodvisnem položaju. Neprenehoma se usklajujeta in povezujeta. Člani se med seboj razlikujejo, tako po strokovni usposobljenosti kot po socialno demografskih dejavnikih.
Namen: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšni so medsebojni odnosi na področju zdravstva, predstavili smo pomembne dejavnike, ki vplivajo na medsebojne odnose med udeleženci v negovalnem in zdravstvenem timu ter kako se ti odnosi odsevajo na počutju zaposlenih in posledično na kakovosti dela v timu.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Anketna vprašanja so bila odprtega tipa. Vzorec raziskave je zajemal 67 članov negovalnega in zdravstvenega tima na Kliniki za kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili ob zaključku raziskave, nam kažejo na to, da v delovnih timih še vedno ni enakopravnosti, kar je potrdilo 42 % anketiranih. Medicinski kader še vedno uživa privilegiran položaj, kar je izrazilo 69 %. Nekateri socialno-demografski dejavniki imajo velik vpliv na medsebojne odnose, predvsem je v ospredju izobrazba in starost, socialni status ter spol pa imajo po mnenju anketiranih le rahel vpliv na medsebojne odnose. Velik del anketiranih, predvsem tistih s srednjo izobrazbo, si želi sprememb na področju delovnih pogojev zaradi premajhne kadrovske zasedbe, prav tako pa si želijo bolj spoštljivega in enakopravnega odnosa s strani zdravnikov in nadrejenih (diplomiranih) medicinskih sester.
Sklep: Iz raziskave je razvidno, da imajo medsebojni odnosi pomembno vlogo pri timski obravnavi pacienta. V negovalnem in zdravstvenem timu še vedno obstaja hierarhična organiziranost, kar vsekakor ima vpliv na odnose znotraj tima, kljub temu pa je velika večina še vedno zadovoljna z medsebojnimi odnosi v svojem delovnem okolju.
Ključne besede: Ključne besede: medsebojni odnosi, komunikacija, negovalni tim, zdravstveni tim
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 3688; Prenosov: 1354
Celotno besedilo (3,64 MB) |
5. Zdravstvena nega pacienta v okviru konceptualnega modela Virginije HendersonTanja Janeš, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so opisane teorije zdravstvene nege, konceptualni model V. Henderson in metoda procesa zdravstvene nege.
Predstavljeni so tudi rezultati raziskave, ki smo jo izvedli v aprilu 2009 med medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Zavodu za kardiovaskularne bolezni na Kliniki za interno medicino (KBC Rijeka). Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja medicinskih sester o možnosti uporabe le-tega pri vsakodnevnem delu. Namen je bil tudi ugotoviti, ali so medicinske sestre strokovno usposobljene, ali imajo potrebno znanje in izkušnje za opravljanje svojega poklica, ali medicinske sestre potrebujejo oz. si želijo dodatnega izobraževanja ter ali so zadovoljne z organizacijo in načinom dela na delovnemu mestu.
Rezultati raziskave kažejo na to, da vprašanja, ki so bila postavljena medicinskim sestram glede preverjanja znanja iz teorije o zdravstveni negi, konceptualnem modelu V. Henderson in procesni metodi zdravstvene nege, potrjujejo, da ima večina medicinskih sester znanje iz tega področja, ampak nezadovoljivo in so v njega nesigurne, ker niso dovolj strokovno usposobljene, kar posledično pomeni nezmožnost učinkovitega izvajanja le-tega. Ne glede na to, jih 56 % meni, da je koristno in potrebno uporabljati konceptualni model V. Henderson, prav tako pa si želijo pridobiti znanje na vseh področjih zdravstvene nege. Rezultati tudi kažejo, da medicinske sestre v večini niso zadovoljne z načinom dela, organizacijo in medsebojnimi odnosi na delovnem mestu in da bi želele to spremeniti.
Seveda, takšne rezultate je bilo za pričakovati, predvsem zaradi dejstva, da je na večini oddelkov še vedno prisoten tradicionalni in stari način izvajanja zdravstvene nege, pozitivno pa je to, da si 40 % medicinskih sester želi izvajati procesno metodo zdravstvene nege. To nam gre v veliki meri v prid za prihodnost, kjer bo potrebno vložiti še veliko potrpljenja, truda in dela, da bodo medicinske sestre pridobile vsa znanja in veščine, s katerimi bodo lahko nekega dne kakovostno izvajale proces zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, pacient, konceptualni model V. Henderson.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 3217; Prenosov: 1107
Celotno besedilo (275,03 KB) |
6. OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (AVTIZEM)Anja Horvat, 2009, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča diplomske naloge so bila predstaviti otroke s posebnimi potrebami, ter avtizmom. Otroci s posebnimi potrebami, so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti.
Avtizem je razvojno-nevrološka motnja, ki se kaže predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije, verbalne in neverbalne komunikacije ter imaginacije. Sodi med t.i. pervazivne razvojne motnje z začetkom klinične slike v obdobju malčka. Namen diplomske naloge je predstaviti otroke s posebnimi potrebami in otroka z avtizmom po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih Virginije Henderson.
Cilji študije primera so bili: opisati otroke s posebnimi potrebami, in njihove značilnosti, predstaviti konceptualni model Virginije Henderson, opisati otroka z avtizmom v okviru konceptualnega modela Virginije Henderson.
Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela. Predstavljamo študijo primera 11. letnega otroka, ki ima avtizem in je umsko manjrazvit, izvedeno leta 2009. Uporabili smo induktivni pristop, saj smo obravnavali in se osredotočili na en problem oz. na določen primer. Podatke smo zbirali na domu otroka, pri tem so sodelovali otrokovi starši. Podatke smo obdelali s pomočjo konceptualnega modela Virginije Henderson.
Za prikaz primera smo uporabili pogovor s starši (interviju), vsebinsko analizo intervijuja, opazovanje otroka, poskušali smo doseči sodelovanje otroka pri intervijuju . Za študij smo uporabili domačo in tujo literaturo ter internetne vire.
Rezultati. Študija primera je pokazala, da otrok potrebuje spodbudo in pomoč staršev v osnovnih življenjskih aktivnosti prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, telesna čistoča in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju ter pri komunikaciji in pri učenju. Iz pogovora s starši smo ugotovili, po konceptualnem modelu Virginije Henderson ni možna celostna obravnava otroka.
Sklep. Danes se o avtizmu kar veliko govori in strokovnjaki na tem področju veliko raziskujejo, kar pripomore k učinkovitejši obravnavi teh otrok. Otrok potrebuje pomoč in spodbudo obeh staršev oziroma svojcev za vsakdanje življenje in za razvoj fizičnih in psihičnih sposobnosti.
Ključne besede: Otrok, avtizem, konceptualni model, primer.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 5627; Prenosov: 1496
Celotno besedilo (572,00 KB) |
7. Nasilje med otroki s poudarkom na razmerah v osnovnem šolstvuAndreja Avguštin Majcen, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava pojav nasilja med otroki s poudarkom na razmerah v osnovnem šolstvu. Pri tem so, z namenom iskanja vzrokov slabega ravnanja z otroki in osvetlitve ozadja, razčlenjeni različni travmatski dogodki, kakor tudi značilno nasilje v družini in nadalje, kako se različne posledice manifestirajo kasneje v šoli in izven družinskega okolja. Otroki so deležni nasilja na različnih mestih, vendar pa ga včasih niti ne prepoznajo.
Raziskava diplomske naloge temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz dvajsetih vprašanj. Izvedena je bila na dveh osnovnih šolah med učenci tretje triade na temo nasilja v njihovih razredih, pri čemer je sodelovalo 112 učencev.
Rezultati so pokazali, da otrokom nasilje ni tuje. Potrdili so domnevo, da je na šoli še vedno največ verbalnega nasilja, ki se dogaja najpogosteje kar v razredu. Dodatno se izkaže, po mnenju anketirancev, da so fantje bolj nasilni od deklet, vendar pa nasilje z leti ne narašča. Zanimiv je tudi podatek, da samo 44% anketirancev popolnoma zaupa zdravstvenemu osebju.
Sklep: Čeprav zdravstveno in negovalno osebje nima neposrednega vpliva na vzroke nasilja med osnovnošolci, ima vpliv na blaženje posledic. Pri tem se je pokazalo, da je še nekaj prostora za izboljšanje podobe lika medicinske sestre in predvsem za dolgoročnejše grajenje zaupanja vanje.
Ključne besede: nasilje med otroki, zloraba otrok, travmatski dogodek
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2007; Prenosov: 313
Celotno besedilo (932,25 KB) |
8. ANALIZA ROJSTEV NEDONOŠENČKOV IN NJIHOVA OBRAVNAVA V MARIBORSKI BOLNIŠNICIAnita Aceska, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so opisane značilnosti prezgodaj rojenih otrok in nevarnosti, ki so jim nedonošenčki izpostavljeni. Predstavljeni so najpogostejši vzrok, ki privedejo do prezgodnjega poroda ter analiza rojstev nedonošenčkov in njihovo obravnava.
Metodologija in metode. V diplomskem delu smo analizirali podatke o številu rojstev nedonošenčkov za obdobje osmih let (od 1997 do 2005). Analizirane podatke smo računalniško prikazali v obliki grafov s pomočjo programa Microsoft Word.
Rezultati. Rezultati analize podatkov so pokazali, da se je število rojstev nedonošenčkov od leta 1997 do leta 2005 povečalo za 3,82 %.
Sklep. Kljub številnim prizadevanjem na področju perinatologije ostaja rojstvo prezgodaj rojenih otrok oziroma rojstvo nedonošenčkov še vedno problem, ki je prisoten povsod po svetu, vendar v različnem obsegu. Rojstvo prezgodaj rojenih otrok predstavlja zdravstveni problem, saj na njegov nastanek in reševanje vpliva širše družbeno okolje z mnogimi dejavniki, zato je tudi način in uspeh pri reševanju tega problema v posameznih delih zelo različen. Z novimi spoznanji bodo prišli v poštev tudi drugačni načini odkrivanja in preprečevanja prezgodnjega poroda.
Ključne besede: Ključne besede: nedonošenček s povečanim tveganjem, vzroki za prezgodnje rojstvo nedonošenčkov, zdravstvena nega nedonošenčkov, komunikacija s starši prezgodaj rojenih otrok.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2189; Prenosov: 732
Celotno besedilo (703,13 KB) |
9. Komunikacija medicinske sestre v fiziatrični ambulantiMelita Belej, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v fiziatrični ambulanti, učinkovito komunikacijo s pacientom, ovire, ki jih srečuje pri komuniciranju s pacientom, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij pacientu, podani pa so tudi predlogi za izboljšanje komunikacije. Namen raziskave, ki je bila izvedena je bil ugotoviti najpogostejše ovire, ki nastanejo pri komunikaciji med medicinsko sestro ter pacientom in kako si medicinske sestre prizadevajo za izboljšanje komunikacije.
Metodologija in metode dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik namenjen zdravstvenim tehnikom zaposlenim v fiziatrični ambulanti. Anketa je bila narejena junija 2009. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in Microsoft Word.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je najpogostejša ovira pri starejših pacientih, ki pridejo v fiziatrično ambulanto ker ne slišijo dobro in so prve dni preobremenjeni z vsemi informacijami. Pacienti so neposredno premeščeni iz ene institucije v drugo, na hitro se morajo prilagoditi novemu okolju, kar zanje pomeni velik stres. Zdravstveni tehniki pa si na drugi strani prizadevajo za izboljšanje komunikacije, želijo si pridobiti nova znanja in izobraževanja iz področja komunikacije.
Sklep. Učinkovita komunikacija vključuje tako informiranje pacientov kot njihovih svojcev, ključnega pomena je vključevanje svojcev v proces obravnave pacienta in spoštovanje dostojanstva pacienta. Na učinkovito komunikacijo vplivajo tudi osebnostne lastnosti in znanja medicinske sestre, iz česar pa je razvidno, da je prisotno pomanjkanje časa za več pogovora s pacientom.
Ključne besede: Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, pacient, fiziatrična ambulanta.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2342; Prenosov: 486
(1 glas)
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. Arhitektonske ovire in uporaba tehničnih pripomočkov v bivalnem okolju starostnika Mateja Berčan, 2009, magistrsko delo Opis: Število starejših narašča, občutno pa se povečuje tudi delež starejšega prebivalstva nad 80 let. Stari ljudje si želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, vendar jih v starosti motijo arhitektonske ovire tako v ožjem kot tudi širšem bivalnem okolju. Za samostojno, varno in udobno bivanje v lastnem stanovanju pa potrebujejo tudi tehnične pripomočke. V magistrskem delu smo raziskali problem arhitektonskih ovir v zunanjem in notranjem bivalnem okolju ter uporabo tehničnih pripomočkov.
Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali z delno odprtim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, starih med 65. in 80. letom, od tega je bilo 55 žensk in 25 moških. Za analizo podatkov smo uporabili statistično metodo standardnega odstotka.
Rezultati. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da večina starostnikov želi ostati v svojem domačem okolju. Zaradi starostnih sprememb starostniki potrebujejo pomoč v obliki tehničnih pripomočkov, predvsem pripomočke za komunikacijo in gibanje. Glede na potrebe potrebujejo tudi prilagoditve zunanjega in notranjega okolja ter želijo odstranitev grajenih ovir tako v zunanjem, kot tudi notranjem prostoru. Z raziskavo smo pridobili potrebne smernice za kakovost bivanja starostnika v domačem okolju.
Sklep. Za kakovostno bivanje starostnikov so potrebne spremembe v zakonodajnih podlagah, spremembe v izboljšanju ponudb različnih oblik bivanja in pomoči na domu ter v kontinuiranem sistemu informiranja.
Ključne besede: starostniki, bivalno okolje, arhitektonske ovire, tehnični pripomočki, kakovostna starost
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 4942; Prenosov: 1077
(1 glas)
Celotno besedilo (690,84 KB) |
