1. Učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za samooskrbo v vodenju pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2Lucija Gosak, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 postaja vse večji javnozdravstveni izziv in zahteva upoštevanje kompleksnega režima zdravljenja. V sodobni zdravstveni oskrbi se poudarja aktivna odgovornost pacientov za samooskrbo bolezni, kar vključuje sprejemanje zdravih življenjskih navad. Z rastjo digitalne tehnologije se povečuje tudi število mobilnih aplikacij, namenjenih samooskrbi. Namen doktorske disertacije je oceniti učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za izboljšanje samooskrbe pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematično iskanje mobilnih aplikacij v spletnih trgovinah Google Play Store in iPadian. Funkcije vedenja samooskrbe so bile ocenjene v skladu z okvirjem AADE7, kakovost pa je bila ocenjena z uporabo lestvice uMARS. Uporabili smo dva anketna vprašalnika, "Self-Care of Diabetes Inventory" za oceno samooskrbe in "Brief Illness Perception Questionnaire" za oceno percepcije bolezni, ki sta bila validirana v
pilotni raziskavi. V randomizirani klinični raziskavi smo ocenili vpliv uporabe mobilne aplikacije na izboljšanje samooskrbe, percepcije bolezni in zdravstvenega stanja pacienta. Pred začetkom raziskave in po štirih tednih so pacienti izpolnili oba anketna vprašalnika, ter izvedli klinične meritve. V končnem delu so sledili delno strukturirani intervjuji z medicinskimi sestrami in pacienti.
Rezultati: Mobilna aplikacija forDiabetes: diabetes self-management app je bila izbrana kot najprimernejša za nadaljnjo raziskavo. V pilotni raziskavi je sodelovalo 141 pacientov z diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2. Svojo samozavest za izvajanje samooskrbe so ocenili z najvišjo povprečno oceno, medtem ko so najnižje ocenili upravljanje samooskrbe. Anketni vprašalnik Self-Care of Diabetes Inventory je bil na podlagi rezultatov pilotne raziskave slabo usklajen z metrikami uporabniškega modela za spremljanje samooskrbe, samozavest in upravljanje samooskrbe, vendar je CFA za vzdrževanje samooskrbe pokazal dobro ujemanje. Cronbachova alfa je pokazala odlične rezultate za samozavest, dobre za spremljanje, sprejemljive za vzdrževanje in šibke za upravljanje samooskrbe. Izračuni za vprašalnik Brief Illness Perception Questionnaire so pokazali visoko stopnjo strinjanja med ocenjevalci in odlično veljavnost vprašanj.
Cronbachova alfa za zanesljivost je bila 0,652, kar kaže na zadovoljivo notranjo skladnost. V glavni raziskavi štiri tedne po uporabi mobilne aplikacije ni bilo mogoče zaznati statistično pomembnega izboljšanja v samooskrbi, percepciji bolezni in kliničnih meritvah. Na podlagi kvalitativnega dela raziskave smo ugotovili, da imajo zdravstveni delavci in pacienti pozitiven pogled na uporabo mobilne aplikacije ter da jim je uporaba pripomogla k večji doslednosti pri spremljanju svoje bolezni in lažji vpogled v meritve. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo adaptirali teorijo srednjega obsega za samooskrbo kroničnih bolezni v povezavi z mobilnim zdravjem in dodatno vključili naslednje komponente: znanje, doslednost, karakteristike mobilnega zdravja in mobilne aplikacije, varovanje in integriteta pacientovih podatkov, izidi pri pacientu, priporočene značilnosti in funkcionalnosti mobilne aplikacije ter usmeritve za implementacijo mobilnega zdravja v zdravstveno oskrbo.
Razprava in sklep: V doktorski raziskavi smo ugotovili, da pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 prihaja do odstopanj v samooskrbi. Čeprav vključitev mobilnih aplikacij v samooskrbo ni prinesla klinično pomembnih rezultatov, so tako zdravstveni delavci kot pacienti izrazili pozitiven pogled na njihovo uporabo. Ugotovitve raziskave nakazujejo potrebo po uvedbi enotnih smernic, ki bi opredeljevale standarde za uporabo mobilnega
zdravja v vseh zdravstvenih institucijah v državi. Za natančnejšo oceno dolgoročnega učinka uporabe mobilne aplikacije na samooskrbo, percepcijo bolezni in zdravstveno stanje pacientov bi bilo smiselno izvesti raziskave na večjem vzorcu in v daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilno zdravje, zdravstvene mobilne aplikacije, samooskrba, samoupravljanje bolezni
Objavljeno v DKUM: 17.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (8,77 MB) |
2. Psychometric testing of the caring assessment tool: Educational version (CAT-Edu©)Kasandra Musović, Majda Pajnkihar, Dominika Vrbnjak, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background
Caring is fundamental to quality nursing education, fostering effective nurse-patient relationships, empathy, and holistic care. Globally, including in Slovenia, nursing institutions struggle to integrate caring behaviors into curricula due to a lack of culturally sensitive assessment tools. This limits the measurement and development of caring competencies, potentially affecting education quality and patient outcomes.
Objectives
To translate and evaluate the psychometric properties of the Caring Assessment Tool-educational version (CAT-edu).
Design
A cross-sectional, descriptive study design was used to evaluate the CAT-edu's psychometric properties.
Setting
Four nursing faculties, with data collected from October 2021 until February 2022.
Participants
A convenience sample of 703 undergraduate student nurses enrolled in first-cycle Bologna degree programs.
Methods
The CAT-edu was translated using forward- and back-translation. Content validity indices were calculated to evaluate content validity by nine experts, and ten educators assessed face validity. Construct validity was evaluated through principal component analysis and internal consistency using Cronbach's alpha. Data was analyzed using the Statistical Package for the Social Sciences (SPSS) and RStudio.
Results
Content validity was strong, with most items achieving high content validity indices; however, three items (26, 52, and 74) scored slightly lower. Construct validity was confirmed through principal component analysis, with Bartlett's test of Sphericity (p < 0.001) and a Kaiser-Meyer-Olkin value of 0.974 indicating suitability. Seven components explained 59.70 % of the variance. The 62-item version showed high internal consistency (Cronbach's alpha = 0.97).
Limitations
The study lacked a test-retest reliability assessment and may have limited potential generalizability due to convenience sampling and specific sample demographics.
Conclusions
The first Slovenian version of the CAT-edu for assessing caring behaviors in nursing education is a culturally sensitive and relatively psychometrically robust instrument. It supports faculty development, curriculum enhancements, and institutional policies. Addressing gaps like noncaring behaviors can foster caring competencies and improve patient outcomes.
Ključne besede: Caring, Education, nursing, Ssudents, psychometrics
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (699,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Perceptions of patient safety culture among triage nurses in the emergency department : a cross-sectional studyZvonka Fekonja, Sergej Kmetec, Nataša Mlinar Reljić, Jožica Černe Kolarič, Majda Pajnkihar, Matej Strnad, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The patient safety culture is key to ensuring patient safety in healthcare organizations. The triage environment is inherently demanding for patient safety and is characterized by high stress, rapid decision-making, and quick action. In several countries, including Slovenia, there is a lack of studies on the patient safety culture among triage nurses. This study aimed to assess the perceptions of the patient safety culture among triage nurses. A cross-sectional survey design was used. The Emergency Medical Services-Safety Attitudes Questionnaire, distributed to triage nurses, was used to collect data. A total of 201 triage nurses participated in this study. The results revealed that the overall average perception of the patient safety culture was 57.27% (SD = 57.27), indicating that the perception of the patient safety culture among triage nurses in the emergency department was non-positive and requires improvement. “Job Satisfaction” received the highest score (63.18%; SD = 17.19), while “Working Conditions” received the lowest (49.91%; SD = 17.37). The perception of positive and negative safety culture responses was statistically significant for age (χ2 (3) = 17.750, p ≤ 0.001), education (χ2 (2) = 6.957, p = 0.031) and length of working experience (χ2 (3) = 8.875, p = 0.031). The findings emphasize the significance of improving the safety culture in relation to several areas of patient care during the triage process. This research serves as a crucial foundation for enhancing patient safety in triage, providing quality care, and reducing adverse events.
Ključne besede: triage, patient safety, perception, safety management, emergency medical services
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (593,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Usmerjenost triažnega procesa na skrb za pacienta in njegovo varnostZvonka Fekonja, 2024, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Triaža na urgenci je dinamičen proces, kjer triažni zdravstveni strokovnjak analizira pacientovo zdravstveno stanje in določa stopnjo nujnosti obravnave, pri čemer se mora osredotočiti na skrbno ravnanje in zagotavljanje varnosti.
Namen: Raziskati kulturo varnosti in skrb za pacienta v triažnem procesu ter njuno povezavo z izvajanjem triažnega procesa pri urgentnem pacientu.
Metode: Izvedli smo dvostopenjski zaporedni pojasnjevalni načrt mešanih metod med zaposlenimi triažnimi zdravstvenimi strokovnjaki v 11 slovenskih urgentnih centrih med majem 2020 in julijem 2022. Kvantitativne podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnikov ter analizirali z opisno in sklepno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije ter podatke pridobili z delno strukturiranimi intervjuji. Rezultate obeh faz smo povezali s pilarnim integracijskim procesom.
Rezultati: Identificirali smo sedem ključnih elementov: (1) usposobljenost in znanje, (2) delovni pogoji in okolje, (3) timska dinamika in sodelovanje, (4) skrb za pacienta, (5) triažni proces in sistem triažiranja, (6) značaj triažnih zdravstvenih strokovnjakov in (7) sinergija skrbi in varnosti.
Razprava in zaključki: Rezultati raziskave poudarjajo nujnost izboljšanja varnostne kulture v procesu triaže. Zaznavanja triažnih zdravstvenih strokovnjakov jasno kažejo, da je varnost pacientov neločljivo povezana z skrbnim ravnanjem med triažnim procesom in poudarjajo, da sta skrb za pacienta in njegovo varnost med procesom triaže prepletena.
Ključne besede: triaža, varnost pacientov, mešane metode, skrb, urgentna služba
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (4,65 MB) |
5. |
6. Razvoj modela za ugotavljanje podhranjenosti pri hospitaliziranih pediatričnih pacientih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalnikiPetra Klanjšek, 2024, doktorska disertacija Opis: Izhodišča: Neprepoznana podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih lahko vodi v kronično podhranjenost, otežuje zdravljenje osnovne bolezni ter poslabša klinične izide. Z rutinskim presejanjem tveganja za podhranjenost ob hospitalizaciji se olajša pravočasno prepoznavanje podhranjenosti, z ustreznimi prehranskimi intervencijami se preprečijo trajne posledice podhranjenosti, zmanjšajo se stroški zdravljenja in skrajša se hospitalizacija otrok in mladostnikov. Priporoča se uporaba presejalnega orodja, razvitega v kliničnem okolju za točno določeno populacijo hospitaliziranih otrok in mladostnikov ter kliniko. Namen doktorske disertacije je bil razviti model za ugotavljanje tveganja podhranjenosti pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih z metodami podatkovnega rudarjenja in neinvazivnimi kazalniki.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega eksplorativnega načrta mešanih metod na populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov, starih od 1 meseca do 18 let. V kvalitativnem delu smo podatke zbrali s pregledom, analizo in sintezo literature ter jih analizirali z induktivnim generiranjem kategorij spremenljivk, ki so bile vključene v obrazec z vprašanji. V kvantitativnem delu smo podatke zbrali z obrazcem z vprašanji, zdravnikovo poglobljeno oceno prehranskega tveganja, klasifikacijo prehranskega stanja Svetovne zdravstvene organizacije, antropometričnimi meritvami in anketiranjem staršev otrok oz. mladostnikov. Podatke smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike ter inteligentnimi metodami podatkovnega rudarjenja.
Rezultati: Od 180 otrok in mladostnikov jih je v učni skupini sodelovalo 142 in v testni 38. Od 277 zbranih spremenljivk, vključenih v zbiranje podatkov, smo v razvoj modelov vključili 30 statistično značilnih, kot so: izguba telesne mase, izguba mišične ali maščobne mase, prehranski vnos, gastrointestinalni simptomi. Razvili smo 3 statistične modele in 10 modelov podatkovnega rudarjenja. Najboljše rezultate testiranja ima model GP (AUC = 1, 95 % IZ 1, 1), med statističnimi pa model Logistična regresija (AUC = 0,977, 95 % IZ 0,922, 1). Ujemanje modela GP s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je popolno (κ = 1, 95 % IZ 1, 1). Ujemanje modela Logistična regresija s poglobljeno oceno prehranskega tveganja je prav tako skoraj popolno (κ = 0, 837, 95 % IZ 0,659, 1,014) s Se 93,3 %, Sp 91,3 %, PPV 95,5 % in NPV 87,5 %. Ujemanje s SZO klasifikacijo prehranskega stanja je pri obeh modelih precejšnje (κ = med 0,73 in 0,78). Nobeden od razvitih modelov se ne razlikuje statistično značilno od poglobljene ocene prehranskega tveganja in SZO klasifikacije prehranskega stanja. Model, razvit z inteligentnimi metodami, je v primerjavi s statističnim modelom uspešnejše ugotavljal podhranjenost pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih, prav tako v primerjavi s SZO klasifikacijo prehranskega stanja.
Razprava in zaključek: Vseh 13 razvitih modelov presejanja je dokazano veljavnih z visoko napovedno vrednostjo ugotavljanja tveganja za podhranjenost. Priporočamo testiranje modelov na večji populaciji hospitaliziranih otrok in mladostnikov v ostalih pediatričnih zdravstvenih institucijah v Sloveniji. S tem bi modele modificirali, dopolnjevali in prilagodili kliniki, v kateri bi jih uporabljali z namenom zagotavljanja kakovosti celostne zdravstvene obravnave otrok in mladostnikov. Uvajanje rutinskega prehranskega presejanja z razvitimi modeli predstavlja temelj sistematične obravnave klinične poti prehranskega presejanja.
Ključne besede: tveganje za podhranjenost, nedohranjenost, prehransko presejalno orodje, otrok, prehransko stanje
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (8,53 MB) |
7. Self-management of chronic diseases : a concept analysisLucija Gosak, Dominika Vrbnjak, Majda Pajnkihar, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Introduction. Due to coronavirus disease 2019, which affected the provision of nursing care to chronic patients, the self-management of patients has increased through the use of modern technology. To support the self-management of chronic patients, it is essential to analyze and clarify the concept of self-management before using it in practice.
Methods. A literature search was performed in the Web of Science, PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Sage Journals, MEDLINE, Cochrane Library databases, in addition to Google Scholar and COBISS using the keywords “concept,” “self-care,” “chronic disease,” and “nurse.” Qualitative, quantitative, and mixed methods research, books, and abstracts, related to the selected concept in English were included in the review. Studies were ranked according to the hierarchy of evidence. Concept analysis by Cutcliffe and McKenna was used.
Results. Of the 2974 identified studies, 31 were included in the analysis. Seven attributes were identified: assessment of physical and emotional signs and symptoms, response to changes, consultation with the health care provider, communication, goals, attention to treatment effectiveness, and awareness of the situation. The antecedents are learning, motivation, habits, cultural and religious values, self-efficacy, literacy. The consequences concept includes improving individuals’ clinical outcomes and quality of life and reducing public health costs.
Conclusions. As nursing care focuses more and more on self-management of the disease and not just on treatment, patients are increasingly using different techniques to manage their disease. By incorporating the concept of self-management of chronic disease into modern technology, we can contribute to patient care.
Ključne besede: chronic patients, health care, self-care, self-management
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 40
Celotno besedilo (215,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Kakovost negovalne dokumentacije z vidika osredotočenosti na osebo in vpeljave elektronskega zdravstvenega zapisaMaja Klančnik Gruden, 2024, doktorska disertacija Opis: Uvod: Dokumentacija zdravstvene nege podpira medicinske sestre pri sprejemanju
kliničnih odločitev, zato je pomembno, da je kakovostna in ustreza strokovnim zahtevam ter odseva načela osredotočenosti na osebo, česar raziskave ne potrjujejo. Uvedba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) kaže pozitivne učinke, ki niso enoznačni in zanesljivi. Namen doktorske disertacije je izdelati predlog izboljšav obstoječega kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege, ki bi medicinske sestre spodbujal k izvajanju bolj na osebo osredotočene zdravstvene nege.
Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma in uporabi mešanih metode. Kot raziskovalni pristop je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje. Izveden je bil en cikel, ki je potekal v petih korakih: identifikacija problema, načrtovanje, intervencija, evalvacija in integracija.V okviru identifikacije problema sta bili konvergentno izvedeni kvantitativna in kvalitativna raziskava. V kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 207
dokumentacij otrok z akutno okužbo spodnjih dihal s treh oddelkov. Izvedena je bila opazovalna presečna raziskava s pomočjo merskega instrumenta Q-DIO. V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 60 dokumentacij otrok, ki so bili zbrani s pomočjo kategorizacijske matrike, izdelane na osnovi teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega ter analizirani po metodi direktivne analize vsebine. V fazi intervencije je bila izvedena učna delavnica, priprava pa v fazi načrtovanja. Učne delavnice se je udeležilo 47 članov tima zdravstvene nege iz oddelka, kjer so uporabljali EZZN. Ti so bili v fazi evalvacije povabljeni k sodelovanju v drugi kvalitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo
fokusnih skupin. Teh se je udeležilo 28 oseb. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo orodja tematska mreža. V zadnji fazi so bili za izdelavo priporočil integrirani rezultati raziskav, analiza literature in načela teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega.
Rezultati: Kakovost zapisov zdravstvene nege je bila pomembno višja na oddelku, kjer so uporabljali EZZN in standardiziran jezik za poimenovanje negovalnih diagnoz (p < 0,05). Najbolje so bile podprte faze procesa zdravstvene nege: izvajanje (100 %), postavljanje negovalnih diagnoz (98 %) in ocenjevanje (87 %); najslabše je bilo podprto načrtovanje (51 %). Frekvenca in raznolikost pojavljanja negovalnih diagnoz sta bili največji v fiziološki in psihološki dimenziji, pri tem je imel oddelek, ki je uporabljal EZZN in standardiziran jezik, največjo raznolikost v vseh treh dimenzijah, kjer so se diagnoze
pojavljale. Pri kvalitativni analizi zapisov zdravstvene nege je bilo ugotovljeno, da ti le delno pokrivajo pet procesov osredotočenosti na osebo. Na podlagi kvalitativne analize zapisov intervjujev fokusnih skupin sta bili oblikovani dve tematski mreži: uporabnost kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege in na osebo osredotočeni zapisi zdravstvene nege.
Razprava in sklep: Dokumentacija zdravstvene nege je pomembno orodje pri odločanju medicinskih sester. Zagotavljanje in preverjanje njene kakovosti s standardiziranimi orodji sta zato pomembni. Uporaba elektronske dokumentacije prispeva k večji kakovosti in bolj celostni obravnavi, vendar še ni zagotovilo kakovosti. Na osnovi integracije rezultatov raziskave, analize literature in teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega je bilo izpostavljenih pet tematskih sklopov: kompetence uporabnikov, podporno okolje, uporabniku prijazen in na procesu zdravstvene nege zasnovan informacijski sistem, pristno delovanje in izidi zdravstvene nege.
Ključne besede: na osebo osredotočena zdravstvena nega, elektronski zapis
zdravstvene nege, klinični informacijski sistem zdravstvene nege, akutna bolnišnična obravnava
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 110
Celotno besedilo (5,73 MB) |
9. The KIDSCREEN-27 scale: translation and validation study of the Slovenian versionLeona Cilar Budler, Majda Pajnkihar, Ulrike Ravens-Sieberer, Owen Barr, Gregor Štiglic, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Background: There are many methods available for measuring social support and quality of life (QoL) of adolescents, of these, the KIDSCREEN tools are most widely used. Thus, we aimed to translate and validate the KIDSCREEN-27 scale for the usage among adolescents aged between 10 and 19 years old in Slovenia.
Methods: A cross-sectional study was conducted among 2852 adolescents in primary and secondary school from November 2019 to January 2020 in Slovenia. 6-steps method of validation was used to test psychometric properties of the KIDSCREEN-27 scale. We checked descriptive statistics, performed a Mokken scale analysis, parametric item response theory, factor analysis, classical test theory and total (sub)scale scores.
Results: All five subscales of the KIDSCREEN-27 formed a unidimensional scale with good homogeneity and reliability. The confirmatory factor analysis showed poor fit in user model versus baseline model metrics (CFI = 0.847; TLI = 0.862) and good fit in root mean square error (RMSEA = 0.072; p(χ2) < 0.001). A scale reliability was calculated using Cronbach's α (0.93), beta (0.86), G6 (0.95) and omega (0.93).
Conclusions: The questionnaire showed average psychometric properties and can be used among adolescents in Slovenia to find out about their quality of life. Further research is needed to explore why fit in user model metrics is poor.
Ključne besede: social support, adolescent, psychometrics, factor analysis, quality of life
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 335; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Emotional intelligence among nursing students: findings from a longitudinal studyLeona Cilar Budler, Lucija Gosak, Dominika Vrbnjak, Majda Pajnkihar, Gregor Štiglic, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Emotional intelligence is an important factor for nursing students’ success and work performance. Although the level of emotional intelligence increases with age and tends to be higher in women, results of different studies on emotional intelligence in nursing students vary regarding age, study year, and gender. A longitudinal study was conducted in 2016 and 2019 among undergraduate nursing students to explore whether emotional intelligence changes over time. A total of 111 undergraduate nursing students participated in the study in the first year of their study, and 101 in the third year. Data were collected using the Trait Emotional Intelligence Questionnaire Short Form (TEIQue-SF) and Schutte Self Report Emotional Intelligence Test (SSEIT). There was a significant difference in emotional intelligence between students in their first (M = 154.40; 95% CI: 101.85–193.05) and third year (M = 162.01; 95% CI: 118.65–196.00) of study using TEIQue-SF questionnaire. There was a weak correlation (r = 0.170) between emotional intelligence and age measuring using the TEIQue-SF questionnaire, and no significant correlation when measured using SSEIT (r = 0.34). We found that nursing students’ emotional intelligence changes over time with years of education and age, suggesting that emotional intelligence skills can be improved. Further research is needed to determine the gendered nature of emotional intelligence in nursing students.
Ključne besede: emotional intelligence, nursing, students, caring experience, TEIQue-SF, SSEIT
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 428; Prenosov: 61
Celotno besedilo (798,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
