| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA VREDNOT V SLOVENSKI OSNOVNI ŠOLI Z VREDNOTAMI V DELIH DR. ANTONA TRSTENJAKA
Slavica Trstenjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali, katere vrednote so slovenske osnovne šole vpisale v vzgojne načrte in o katerih vrednotah je Anton Trstenjak pisal ter jih tudi sam živel, da je kot človek, filozof, teolog, antropolog in psiholog izpolnjeval smisel svojega življenja – biti graditelj mostov med ljudmi. V teoretičnem delu smo vrednotno osmislili vzgojno-izobraževalne cilje, ki so zapisani v treh temeljnih strateških dokumentih za osnovno šolo; razmislili o vrednotnih usmeritvah v Delorsovih štirih stebrih vzgoje in izobraževanja ter opozorili na praktične pristope vrednotne vzgoje v osnovnih šolah, ki bi naj bili sestavni del pouka. Vrednost vzgojnih načrtov se kaže v njihovem udejanjanju. Glavni nosilci uresničevanja vzgojnih načrtov in vrednotne vzgoje so učitelji, ki morajo tudi sami vrednotno živeti, da so lahko zgledno prepričljivi. V empiričnem delu smo raziskovali vrednote, ki smo jih navezali na vzgojne načrte, saj se etična in vrednotna vzgoja uresničuje tudi preko njih. Zato je pomembno, da se glede na situacije in potrebe dejanskega vzgojnega stanja v šolah, vzgojni načrti spreminjajo. Ravnatelje smo vprašali, kateri vsebini v vzgojnem načrtu so posvetili največ časa, kakšno in kolikšno pozornost namenijo učitelji vzgojnim ciljem, kako jih pri izboru vrednot za vzgojno delovanje usmerjajo učni načrti ter kako zaznavajo in presojajo učinke vzgojnega delovanja po uvedbi vzgojnih načrtov. Ugotovili smo, da vzgojni načrti po šolah »živijo«. Kljub temu ostaja še vedno kakšna dilema, o kateri bi se bilo treba na nacionalni ravni pogovoriti. Verjetno bi bilo treba razmisliti o sistemski uvedbi etičnih vsebin že v predšolsko obdobje.
Ključne besede: vrednote, vzgoja za vrednote, moralne vrednote, vzgojni načrt, učitelj, Anton Trstenjak, etika
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1039; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

2.
3.
Učenci, žrtve medvrstniškega nasilja
Mihaela Cvek, Majda Pšunder, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Šola kot vzgojno-izobraževalna institucija mora zagotoviti ustrezen nadzor odraslih nad učenci, to tudi počne, toda nasilju se nikakor ne more izogniti. Učenci doživljajo medvrstniško nasilje na različne načine, kot žrtve, kot nasilneži, kot oboje ali kot opazovalci. V naši raziskavi nas je zanimalo, kako pogosto so učenci žrtve medvrstniškega nasilja ter kakšna je razlika v prisotnosti le-tega glede na spol in starost učencev. Raziskava, ki smo jo izvedli med učenci petih, sedmih in devetih razredov različnih osnovnih šol v Sloveniji, je pokazala, da je kar 24,1 % učencev že bilo žrtev medvrstniškega nasilja, da se žrtve nasilnega vedenja najpogosteje zaupajo staršem, da je šola tisto mesto, kjer se nasilje dogaja najpogosteje, in da učenci najpogosteje doživljajo dve obliki nasilja, besedno in psihično.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovne šole, učenci, žrtve
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 1294; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (134,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Povezanost mladostnikovega vedenjskega odnosa s starši in do šole z vedenjskim odstopanjem v zgodnji adolescenci
Antonija Milivojević Krajnčič, Majda Pšunder, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Raziskava se ukvarja z mladostnikovim vedenjskim odstopanjem in z njegovo percepcijo odnosov s starši in do šole v obdobju zgodnje adolescence. Temelji na prepričanju, da odnosi z mamo in očetom pomembno vplivajo na socialno vedenje mladostnika, še posebej na konflikte z okoljem. Opačić (1995) ugotavlja, da ni pomembno, kako se starši in okolje vedejo v odnosu do njih, temveč to, kako mladostniki vidijo (percepirajo) te odnose. Zato nas je zanimalo predvsem, kako mladostniki vidijo odnose s starši, pri čemer je bil poudarek na naslednjih dimenzijah odnosov: kontrola, kaznovanje in zanemarjanje staršev ter intimnost (bližina) s starši. S pomočjo teh dimenzij smo želeli osvetliti mladostnikovo doživljanje oziroma videnje odnosov z mamo in očetom v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi so uporabljeni kvantitativni raziskovalni postopki, uporabljen merski instrumentarij pa zajema štiri nestandardizirane anketne vprašalnike: Pogostost vedenjskega odstopanja, Odnos z mamo/očetom, Konflikt s starši v zvezi z različnimi temami pogovora, Odnos do šole. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskava vključuje slučajnostni vzorec učencev, ki so v šolskem letu 2007 obiskovali 7. in 9. razred osnovne šole v občini Maribor (n = 300)
Ključne besede: adolescenca, zgodnja adolescenca, vedenjska odstopanja, odnos do šole, starši, medosebni odnosi, konflikti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 881; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (103,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Kako učenci zaznavajo medijsko nasilje
Majda Pšunder, Mihaela Cvek, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Mediji so v moderni informacijski družbi postali sestavni del vsakdanjika, tudi učenčevega. Ob mnogih pozitivnih učinkih pa prinašajo tudi nešteto slabosti, med katerimi je v ospredju prav gotovo nasilje. Nasilje v medijih učinkuje na prejemnike - učence. Najbolj zaskrbljujoči posledici pogostega srečevanja učencev z nasiljem v medijih sta posnemanje in otopelost. Raziskava, ki smo jo izvedli med učenci četrtih in osmih razredov različnih osnovnih šol v Sloveniji, kaže, kako učenci v današnjem času doživljajo medijsko nasilje.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, uporaba medijev, medijsko nasilje, zaznavanje nasilja, ozaveščanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 546; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Didaktični pripomočki in oprema za vzgojno-izobraževalni proces otrok s posebnimi potrebami
Majda Pšunder, Suzana Bračič, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Otroci s posebnimi potrebami pri vzgojno-izobraževalnem procesu zaradi razvojnih značilnosti potrebujejo drugačen, individualiziran pristop, njim prilagojene metode in učne tehnologije. Predstavili bomo novosti in možnosti uporabe didaktičnih pripomočkov in opreme za otroke s posebnimi potrebami. Izredno pomembno je, upoštevati želje, zahteve in potrebe otrok s posebnimi potrebami, k temu pa dodati še prilagoditev učnih procesov, učnih gradiv, dodatno usposabljanje pedagoškega kadra in uporabo ustrezne didaktične opreme s specialnimi pripomočki, ki so prilagojeni uporabnikom s posebnimi potrebami. Sodobni didaktični pripomočki in razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij omogočajo otrokom s posebnimi potrebami, da se na vseh ravneh izobraževanja dodatno izpopolnjujejo in razvijajo.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, otroci s posebnimi potrebami, didaktični pripomočki, didaktična oprema, pouk, razvoj
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 2329; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (330,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Improper communication conditions deviations in behaviour
Majda Pšunder, Antonija Milivojević Krajnčič, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: The purpose of the research is to study the way the adolescents communicate with their parents as these relations are frequently connected to different forms of improper behaviour. Communication or dialogue between a growing-up adolescent and the parents are often made difficult, most frequently the improper way of communication (absence, deficiency) between the adolescent and the parents is shown in his/her behaviour. The research is based on the conviction, pointed out by numerous experts, that the adolescent's extreme behaviour (experimenting with illegal substances, alcohol consumption, expressing aggression...) often depends on flexibility of family relations and preparedness of the parents to have a dialogue with the adolescents. During the period of adolescence the communication with the parents becomes more and more selective, which means that the adolescent does not share certain information to the parents. They do not share some things, for instance, they rather speak about sexuality with their peers (Puklek Levpušček, 2001; Zupančič and Svetina, 1995-2002). Yet the way of communication with which conflicts are solved represents one of the most important and crucial moments in development of relationships between adolescents and the parents. In the empirical part of the research we primarily wanted to study how often certain forms of problematic behaviour appear at school in adolescents (younger and older) in early phase of adolescence. Our primary goal of the research was to find out whether there is a connection between the adolescent's improper communication with the parents and his/her problematic behaviour, as improper behaviour at school cannot be treated separately from the primary environment. In this research, we used descriptive and causal non-experimental method of empirical pedagogical research. The used measurement instruments include two non-standardized questionnaires: The frequency of problematic forms of behaviour at school, and Improper communication between the adolescents and the parents. The research was performed in the school year 2008/2009 and was based on the sample of 289 of 7th graders of the primary school and the 1st graders of a secondary school in Maribor community.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, komunikacija, neprava komunikacija, behaviorizem, obnašanje, deviantno obnašanje, education, behaviourism, communication, improper communication, deviations in behaviour
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 528; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

9.
10.
TRANSFERENCE IZ ANGLEŠČINE V NEMŠKIH SESTAVKIH SLOVENSKIH UČENCEV
Liljana Kač, 2015, doktorska disertacija

Opis: V okviru disertacije je raziskan vpliv angleščine kot prvega tujega jezika na učenje in znanje nemščine kot drugega tujega jezika. Vpliv smo opredelili kot pojavljanje angleških transferenc v nemških pisnih sestavkih slovenskih učencev, saj je znano, da pri učenju jezikov prihaja do prenosa elementov že znanih jezikov na jezik, ki se ga učimo. Možnost medjezikovnega transfera je pri jezikovnem paru angleščina in nemščina velika, saj sta si jezikovno sorodni, imata pomembno družbeno vlogo in sta pri učencih priljubljeni. Po predstavitvi teoretičnih podlag medjezikovnega vpliva in večjezikovne (terciarne) didaktike primerjamo jezikovne značilnosti obeh jezikov ter po jezikoslovnih ravninah opredelimo možne transference, pri čemer upoštevamo učenca s slovenščino kot prvim jezikom. Nadalje umestimo učenje in poučevanje tujih jezikov v družbeni in individualni okvir: predstavimo večjezikovno politiko Evropske unije, učenja in znanje tujih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu ter vlogo subjektivnih stališč učencev do učenja in znanja jezikov. V empiričnem delu z analizo pisnih sestavkov učencev nemščine v treh zaporednih letih ugotavljamo, da se pričakovano največ angleških transferenc pojavi na leksikalni ravnini (43,1 %), manj na glasoslovno-pravopisni (38,7 %) in najmanj na oblikoslovno-skladenjski ravnini (18,2 %). Največ transferenc na leksikalni ravnini spada v tip transferenc prevzem podobnih leksemov, od katerih jih je glede na izvor največ iz skupnega germanskega besedja. Najpogostejši tipi transferenc na glasoslovni ravnini s pravopisom so zapis podvojenih soglasnikov, osebnega zaimka ich z veliko začetnico in izpust črke t pri osebni glagolski obliki ist. Na oblikoslovno-skladenjski ravnini prevladujeta dva tipa transference: tvorjenje osebnih glagolskih oblik naklonskih glagolov können, müssen in wollen ter tvorjenje samostalniških zloženk. Ugotavljamo tudi, da se z leti učenja nemščine proti pričakovanjem število angleških transferenc v pisnih sestavkih v povprečju povečuje. Izračun statističnih povezav pokaže, da je v povprečju višji dosežek na pisnem sestavku povezan z manjšim številom transferenc. Z anketiranjem učencev in izračunom statističnih povezav med odgovori učencev in njihovimi dosežki pri učenju prvega in drugega tujega jezika ugotavljamo, da so pri učenju nemščine kot drugega tujega jezika uspešnejši tisti učenci, ki imajo do učenja in znanja nemščine ter jezikov nasploh bolj naklonjen odnos. Na podlagi ugotovitev o obsegu in vrstah angleških transferenc v pisnih sestavkih, spoznanj večjezikovne didaktike in pomena subjektivnih stališč učencev do učenja nemščine oblikujemo pedagoška priporočila za pouk nemščine ob hkratnem učenju angleščine. Priporočila so namenjena učiteljem nemščine, da bi pri načrtovanju in izvedbi pouka nemščine izkoristili učenčev potencial znanja angleščine in ozavestili učence o pomenu povezovanja znanja angleščine in nemščine ter o pomenu odnosu do učenja nemščine in jezikov nasploh. Tako pouk nemščine kot drugega tujega jezika poteka na višji zahtevnostni stopnji, progresija je bolj strma in vsebine zahtevnejše, učenci pa lahko dosežejo višjo raven znanja nemščine in se usposobijo za vseživljenjsko učenje jezikov.
Ključne besede: medjezikovni transfer, nemščina kot drugi tuji jezik, angleščina kot prvi tuji jezik, transference, večjezikovna didaktika
Objavljeno: 11.06.2015; Ogledov: 1318; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici