| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodna delitev solastnine (primerjalni vidik z avstrijskim in hrvaškim pravnim redom)
Majda Karajković, 2018, magistrsko delo

Opis: Solastnina, kot ena izmed osnovnih oblik lastninskega razmerja več oseb na isti nerazdeljeni stvari, v sebi pogosto skriva nasprotujoče si interese solastnikov ter predstavlja izvor nesoglasij in sporov (communio est mater rixarum), ne glede na to, ali je nastala na podlagi zakona ali po volji solastnikov. V primerih kadar v solastninski skupnosti ni več mogoče doseči učinkovitega upravljanja stvari, solastniki pa zaradi medsebojnih nesporazumov ne morejo uresničevati svojih interesov ali ustvariti koristi, ki bi jo sicer lahko ali jo pričakujejo od svoje lastnine, ima vsak solastnik zakonsko neodtujljivo in nezastarljivo pravico zahtevati delitev solastnine in s tem prenehanje solastniške skupnosti. Kljub dejstvu, da gre za institut, ki je v našem pravnem prostoru že vrsto let, se sodišča v sodnem delitvenem postopku pogosto soočajo z vprašanji brez enoznačnih in jasnih odgovorov, ki pa privedejo do različnih rešitev. Kompleksnost postopka razdružitve solastninske skupnosti pa se kaže tudi v realizaciji delitve oziroma sklepa o delitvi, kjer se največ težav pojavi prav pri izvršitvi sklepa o civilni delitvi nepremičnine v solastnini, saj sta postopka prostovoljne in prisilne sodne prodaje pomanjkljivo in nekonsistentno pravno urejena ter kot taka neučinkovita za vse udeležence postopka.
Ključne besede: solastnina, prenehanje solastnine, sodna delitev, fizična delitev, civilna delitev, delitev na etažno lastnino, deljivost stavbe, nepravdni postopek za delitev stvari, izvršitev sklepa o delitvi, postopek za cenitev in prodajo stvari, avstrijski in hrvaški pravni red
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1854; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
POOBLAŠČENEC PO ZAPOSLITVI IN ANALIZA SODNIH ODLOČB
Majda Karajković, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o institutu pooblaščenca po zaposlitvi, ki predstavlja enega izmed elementov gospodarskih družb. Za gospodarske subjekte je značilno, da v pravnem prometu nastopajo in sklepajo pravne posle prek svojih pooblaščencev za katera veljajo posebna pravila. Za razumevanje samega pojma pa je potrebno najprej bolje spoznati institut zastopanja in kakšen je njegov pomen. Pooblaščenec po zaposlitvi je nedvomno eden od institutov, ki je običajen za gospodarske subjekte in ne predstavlja novosti v pravni teoriji, predvsem pa ne v praksi, čeprav marsikdo s samim pojmom ni seznanjen in se ne zaveda, da imajo s tovrstnimi pooblaščenci pogosto neposredne stike v vsakdanjih življenjskih opravilih. Definicijo samega pojma je mogoče zaslediti že v Zakonu o obligacijskih razmerjih, ki pa ni bistveno drugačna od današnje definicije v Obligacijskem zakoniku. Kljub definiciji se postavljajo vprašanja kako je določena oseba dobila položaj pooblaščenca po zaposlitvi oz. kakšen je pravni temelj njegovih upravičenj, kdo je pooblaščenec po zaposlitvi in kakšna so njegova pooblastila. Čeprav sodna praksa pri nas ne predstavlja formalnega vira prava, mimo nje ne moremo, kajti zagotavlja enotno uporabo formalnih virov in predstavlja ključ do spoznavanja in razlage samega instituta ter je v veliko pomoč strankam, da same predvidijo kakšne posledice imajo lahko njihova ravnanja. Ureditev pooblaščenca po zaposlitvi oz. »punomoćnika po zaposlenju« na Hrvaškem je za malenkost različna od naše, zato bomo pobližje spoznali ta institut tudi v njihovem pravnem redu in ga primerjali z našim.
Ključne besede: zastopanje, korporacijski zastopnik, pooblaščenci, pooblastilo, pooblaščenec po zaposlitvi, sodna praksa, hrvaški pravni red
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1895; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (471,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici