| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridobivanje produktov iz pegastega badlja (sylibum marianum) : magistrsko delo
Mojca Hraš, 2023, magistrsko delo

Opis: Pegasti badelj spada med eno najbolj cenjenih zdravilnih rastlin, ki se je razširila že skoraj po vsem svetu. V semenih pegastega badlja se skriva mešanica flavonolignanov, ki jih s skupnim imenom imenujemo silimarin. Ekstrakcija silimarina iz pegastega badlja poteka v dveh stopnjah, saj semena vsebujejo tudi veliko maščob in jih je treba predhodno razmastiti. Razmaščevanje običajno poteka s pomočjo heksana. V tem magistrskem delu smo za razmaščevanje uporabili še druga topila in metodo hladnega stiskanja. V ekstrahiranih oljih smo določevali tudi vsebnost tokoferolov in topil. Kot pričakovano smo dokazali, da je metoda hladnega stiskanja najbolj ugodna, saj ohrani sestavo in kvaliteto olja ter je za zdravje in okolje najmanj škodljiva. V nadaljevanju smo želeli optimirati ekstrakcijo silimarina iz razmaščenih semen. Najprej smo določili najboljše topilo, za katero se je izkazal aceton. Nato smo z računalniškim programom Design Expert določili optimalno temperaturo, čas ekstrakcije in razmerje topilo : material. Ugotovili smo, da se vsebnost silimarina s temperaturo niža, viša z višanjem razmerja topilo : material in da vsebnost začne padati po 11 urah ekstrakcije. V ekstraktih smo določili tudi vsebnost ogljikovih hidratov, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Predhodno smo predvideli, da bo ekstrakt pridobljen iz materiala, ki je bil predhodno razmaščen z metodo hladnega stiskanja, imel najboljše lastnosti in imel najvišjo antioksidativno aktivnost. To trditev smo v magistrskem delu tudi potrdili.
Ključne besede: pegasti badelj, olje, silimarin, optimizacija postopka ekstrakcije, Design Expert, antioksidativna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

2.
Izdelava in vpeljava orodja za preverjanje kulture varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju : magistrsko delo
Vanja Mlinarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane.
Ključne besede: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 815; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

3.
Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Mojca Hraš, 2020, diplomsko delo

Opis: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja. Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije. Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Ključne besede: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Objavljeno v DKUM: 20.10.2020; Ogledov: 1470; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
Isolation and concentration of natural antioxidants with high-pressure extraction
Majda Hadolin Kolar, Andreja Rižner Hraš, Davorin Bauman, Željko Knez, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: In present work, the purification of crude rosemary extract with supercritical fluids is presented. Carbon dioxide was used as a solvent. The crude extract was prepared from rosemary with conventional extraction process. The supercritical CO2 extraction of crude extracts was performed at pressures 10 and 20 MPa and temperatures 35 and 60 °C. The best results were obtained at pressure 10 MPa and temperature 35 °C. The content of carnosic acid in the samples before and after high pressure extraction was identified by high performance liquid chromatography. The content of carnosic acid in purified extract is higher compared to crude extract. The antioxidative efficiency of extracts was determined by measuring peroxide value. Activity ofpurified rosemary extracts is higher compared to crude extracts.
Ključne besede: chemical processing, high pressure technology, extraction, CO2, natural antioxidants, rosemary extract, food additives
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2460; Prenosov: 110
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Phenols, proanthocyanidins, flavones and flavonols in some plant materials and their antioxidant activities
Mojca Škerget, Petra Kotnik, Majda Hadolin Kolar, Andreja Rižner Hraš, Marjana Simonič, Željko Knez, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Methanol extracts prepared from five plant materials native to the Mediterranean area, namely olive tree (Olea europaea) leaf, St. John's wort (Hypericum perforatum), hawthorn (Crataegus laevigata), oregano (Origanum vulgare) and laurel leaf (Lauris nobilis), were examined for their phenolic components. Total phenolic content was determined by the Folin-Ciocalteu method. The content of proanthocyanidins in acid-hydrolysed extracts was determined spectrophotometrically. The contents of free flavones (apigenin andluteolin) and flavonols (kaempferol, myricetin and quercetin) were determined by HPLC analysis. The time of hydrolysis of flavones, flavonols andproanthocyanidins was optimised. Antioxidant activities of apigenin, luteolin, kaempferol, myricetin, quercetin and of plant extracts were examined. Antioxidative activities were studied in sunflower oil at 98 °C, by measuring peroxide value, and in an aqueous emulsion system of -carotene and linoleic acid by measuring the absorbance of the sample. Among flavones and flavonols investigated, only myricetin inhibited oxidation of sunflower oil. All other flavones and flavonols showed pro-oxidative activity. Oppositely, in the emulsion system, only apigenin showed pro-oxidative activity while otherflavones and flavonols and plant extracts inhibited oxidation of -carotene.
Ključne besede: chemical processing, extraction, plant material, fenolic content, hidrolysis, antioxidants, flavones, flavonols, proanthocyanidines, oils, emulsions
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2548; Prenosov: 122
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 3.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici