Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen raziskave je bil proučiti napovedne zveze temeljnih sklopov socialnega vedenja v šoli z učno uspešnostjo zgodnjih mladostnikov ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Podatke o 226 mladostnikih (54,9 % deklet in 45,1 % fantov), povprečno starih 12,4 leta (SD = 8 mesecev), smo pridobili v obdobju dveh zaporednih šolskih let. Socialno vedenje mladostnikov so pri drugi pilotni obliki Vprašalnika o socialnem vedenju za zgodnje mladostnike (SV-M) ocenili njihovi razredniki/razredničarke proti zaključku drugega ocenjevalnega obdobja v prvem letu zbiranja podatkov. Razredniki/razredničarke so prav tako posredovali zaključne učne ocene mladostnikov pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Rezultati eksploratorne faktorske analize SV-M so pokazali sprejemljivo prileganje modela s tremi statistično razločljivimi faktorji (tj. socialna kompetentnost, težave ponotranjenja in težave pozunanjenja). Mladostniki, ki so jih razredniki/razredničarke ocenili višje pri socialno kompetentnem vedenju in nižje pri vedenju ponotranjenja, so bili značilno bolj učno uspešni tako ob koncu tekočega kot tudi naslednjega šolskega leta. V obeh letih pa njihove učne uspešnosti ni značilno napovedovalo tudi vedenje pozunanjenja. Dekleta so bila sicer ocenjene značilno višje pri socialni kompetentnosti in fanti pri vedenju pozunanjenja, vendar te povprečne razlike niso vplivale na napovedne zveze socialnega vedenja z učno uspešnostjo. Regresijski modeli ob nadzoru spola mladostnikov namreč niso pokazali značilnih razlik pri napovedovanju učne uspešnosti na podlagi opaženih sklopov socialnega vedenja. Na podlagi rezultatov izpeljujemo predloge za nadaljnje raziskovanje in psihološko prakso, npr. upoštevanje drugih psihosocialnih dejavnikov učne uspešnosti ter preverjanje učinkovitosti obstoječih programov socialno-čustvenega učenja.
Ključne besede: socialna kompetentnost, vedenje ponotranjenja, vedenje pozunanjenja, učna uspešnost, zgodnje mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (704,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen raziskave je preveriti psihometrične značilnosti kratke različice revidiranega Vprašalnika temperamenta za zgodnje mladostnike – EATQ-RSF. Na vzorcu 238 slovenskih zgodnjih mladostnikov smo preverili faktorsko strukturo, zanesljivost ter razlike med spoloma v ravni izraznosti temperamentnih potez. Analiza podatkov je v splošnem pokazala zadovoljivo prileganje podatkov obravnavanim modelom, čeprav indeksi prileganja za nekatere podlestvice niso dosegli priporočenih vrednosti. Skladnost nadrednih lestvic je zadovoljiva. Mladostnice imajo bolj izražene poteze zadovoljstvo ob šibkih dražljajih, strah in povezovanje z drugimi ter dimenzijo pozitivno čustvovanje kot mladostniki. EATQ-R-SF je ustrezna za uporabo v raziskovanju, čeprav rezultati nakazujejo potrebo po vsebinskem in psihometričnem izboljšanju pripomočka.
Ključne besede: temperament, zgodnje mladostništvo, ocenjevanje, vprašalnik EATQ-R-SF, psihometrične značilnosti, razlike med spoloma
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (372,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 14
Povezava na celotno besedilo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Popoldanske plesne dejavnosti otrok in mladostnikov v mestu Krško je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali ples, kako je ples pomemben za otroka. Na kratko smo opisali zvrsti plesa, ki se izvajajo v mestu Krško (balet, jazz, sodobni ples, step, orientalski ples, hip-hop, standardni plesi in latinskoameriški plesi). Na koncu teoretičnega dela pa še, kakšno vlogo ima plesni trener/učitelj pri poučevanju plesa otrok in mladostnikov. V empiričnem delu smo opravili intervjuje z desetimi plesnimi trenerji/učitelji, ki poučujejo ples v mestu Krško. Ugotovili smo, koliko otrok in mladostnikov obiskuje različne zvrsti plesa, kako potekajo treningi in kakšen način dela ima posamezni učitelj/trener plesa.
Ključne besede: ples, zvrsti plesa, trener/učitelj plesa, trening, modeli vzgoje.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 1121; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalna dejavnost kot sestavni del razvojnih potreb otroka smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti, kako gibanje vpliva na celostni razvoj otroka. Raziskovalni izziv je predstavljalo dejstvo, da je gibalni razvoj tesno povezan s kognitivnim, čustvenim in socialnim razvojem otroka. Prav tako pozitivno vpliva na gibalni razvoj spodbudno družinsko okolje, ki vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in njegovih vrednot.
Ključne besede: gibalni razvoj, kognitivni razvoj, čustveni razvoj, socialni razvoj, gibalne aktivnosti, vrtec, družina, starši
Objavljeno v DKUM: 09.05.2011; Ogledov: 3172; Prenosov: 704
Celotno besedilo (373,30 KB)