1. Globalne in nacionalne zaveze o blaženju podnebnih sprememb ter njihov vpliv na slovenski turizemMaja Turnšek, Tjaša Pogačar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Za širše razumevanje odnosa med slovenskim turizmom in blaženjem podnebnih sprememb je treba razumeti umeščenost Slovenije v globalne in nacionalne zaveze o razogljičenju in s tem blaženju podnebnih sprememb. Po Pariškem sporazumu (2021) morajo države do leta 2050 uravnotežiti izpuste s ponori. Za Slovenijo imajo osrednji pomen zaveze Evropske unije glede zelenega prehoda in Slovenija vsako leto poroča tako Sekretariatu UNFCCC kot Evropski komisiji o izpustih in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPCC. Cilj Slovenije je zmanjšanje izpustov iz ESD sektorjev (sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti oz. emisijskimi kuponi) za 20 % do leta 2030 (glede na 2005), kar se upošteva v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN 2020). Od Djerba deklaracije (2004) in Davos deklaracije (2007) do zadnje Glasgowske deklaracije (2021), Svetovna turistična organizacija (UNWTO) progresivno nagovarja turistične deležnike k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Na nacionalni ravni je Strategija slovenskega turizma (2022-2028) prva neposredno naslovila vlogo turizma pri blaženju podnebnih sprememb, kar je med drugim tudi vodilo k financiranju raziskave »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Potrebne strateške preusmeritve trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji naj sledijo hierarhično razporejenih področjih ukrepov zmanjševanja izpustov.
Ključne besede: zeleni prehod, turizem, zmanjševanje izpustov, globalne zaveze, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (541,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa prevoza turistov : zračni prometMaja Turnšek, Zala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Zračni promet ima ob križarkah največji ogljični odtis na potniški kilometer, pri čemer je tudi število kilometrov prepotovanih z letali navadno najdaljše. Zato je priporočilo o izogibanju čezoceanskega poleta navadno med prvimi splošnimi ukrepi, ki so svetovani prebivalstvu (gre namreč za večji ukrep, s katerim že samo z enim izogibanjem zmanjšamo svoj osebni ogljični odtis za več kot tono CO2e). Slovenija v okviru Evropske ETS sheme po stečaju nacionalnega prevoznika Adria Airways ne beleži več ogljičnega odtisa zračnega prometa (ta se pripiše državam, kjer so registrirani prevozniki). Vendar pa letalski promet predstavlja velik delež ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji. Potreben je celosten pristop k transformaciji dostopnosti Slovenije. Tako je ob premisleku o ukrepih za večjo letalsko povezljivost Slovenije treba tehtati ogljični odtis zračnega prometa in potreben umik finančnih spodbud letalskemu prometu, ki so vse pogosteje tarča kritik, da z javnimi sredstvi podpiramo najbolj okoljsko škodljivo obliko prevoza turistov. Ob strateškem usmerjanju v železniški prevoz (vključujoč pomoč predvsem MICE-industriji za tovrstno strateško preobrazbo) zajemala tudi poglobljeno analizo povezav zračnega prometa Slovenije v smeri ukrepov, ki ne bi nujno pomenili večjega števila letalskih povezav, temveč dobro premišljeno mrežo povezav z drugimi letališči in drugimi oblikami prevoza.
Ključne besede: turizem, ogljični odtis, zračni promet, trajnostna mobilnost, javni promet
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa turističnih nastanitevTomi Špindler, Maja Turnšek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ogljični odtis je postal ključno merilo za prispevek organizacij k boju proti podnebnim spremembam. Stavbni fond, ki vključuje različne vrste stavb, je prepoznan kot sektor z največjim potencialom za prihranke energije. Nastanitve imajo med vsemi oblikami turističnih aktivnosti največji potencial za najhitrejše spremembe pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Slovenija v Strategiji razvoja slovenskega turizma prepoznava potrebo po zmanjšanju emisij, ki jih povzroča turizem, in sicer z uvajanjem bolj trajnostnih pristopov. Trije scenariji razvoja turizma nakazujejo različne poti, pri čemer je izpostavljeno, da so nastanitve ključne za hitrejše zmanjšanje ogljičnega odtisa. Predlagami ukrepi so investicije v bolj energetsko učinkovito opremo stavb, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti in ozaveščanje zaposlenih ter gostov o pomenu zmanjšanja ogljičnega odtisa ter drugi. Pri tem je pomembno spremljanje ogljičnega odtisa na ravni ponudnika, na ravni opreme stavb ter spremljanje porabe energije na ravni posameznika. Pomembno je, da se vsak deležnik zaveda svoje vloge pri zmanjševanju ogljičnega odtisa ter se sprejmejo ustrezni ukrepi na vseh nivojih. To lahko vodi v bolj trajnostno in okolju prijazno turistično dejavnost, ki prispeva k ohranjanju okolja za prihodnje generacije.
Ključne besede: nastanitve, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, stavni fond, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (552,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vpliv poudarjanja avtentičnosti v oglaševanju turističnih destinacij : primerjalna analiza učinkovitosti oglasov s pomočjo A/B testiranja : primerjalna analiza učinkovitosti oglasov s pomočjo A/B testiranjaBoštjan Misja, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga preučuje vpliv poudarjanja avtentičnosti v digitalnem oglaševanju turističnih destinacij, z osredotočenostjo na platformo Facebook in trg Beneluksa. V okviru raziskave smo izvedli A/B testiranje, pri katerem smo uporabili več oglasov z različnimi fotografijami in slogani, ki so ponazarjali tri glavne oblike avtentičnosti: objektivno, konstruktivistično in eksistencialno. Glavna kazalnika učinkovitosti sta bila število klikov na spletno stran in stopnja klikov (CTR). Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med posameznimi oblikami oglasov, prav tako noben oglas ni statistično pomembno presegel industrijskega povprečja. Kljub temu raziskava ponuja vpogled v kompleksnost uporabe avtentičnosti kot komunikacijske vrednosti v turističnem oglaševanju in postavlja temelje za nadaljnje raziskave ter praktične usmeritve v digitalnem marketingu.
Ključne besede: avtentičnost, digitalno oglaševanje, turistična destinacija, A/B testiranje, Facebook, CTR
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Kako TripAdvisor, Booking.com in Google poskušajo povečevati verodostojnost izjav uporabnikov o oceni storitve v namen povečevanja učinkovitosti tehnike socialnega vplivanja kot prepričevalne tehnike? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaMaruša Rau, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu smo raziskovali, kako največje turistične platforme, TripAdvisor, Booking.com in Google, gradijo verodostojnost uporabniških ocen in s tem povečujejo njihov prepričevalni učinek. Zaključno delo smo razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili vpliv spletnih vsebin, socialnih omrežij in uporabniških ocen na vedenje potrošnikov. Prav tako pa tudi delovanje izbranih platform, njihove poslovne modele in pristope k vzpostavljanju zaupanja v uporabniške vsebine. Poseben poudarek smo namenili tehnikam socialnega vpliva, ki smo jih obravnavali skozi štiri dimenzije verodostojnosti: strokovnost, neanonimnost, podobnost in privlačnost. V empiričnem delu pa smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, ki je vključevala analizo pogojev uporabe posameznih platform in tematsko multimodalno analizo uporabniških komentarjev. Raziskovali smo vlogo različnih tehnik, ki vplivajo na percepcijo verodostojnosti, kot so preverjanje uporabniških profilov, verifikacija izkušenj in vključevanje vsebin, ki povečujejo povezanost z uporabniki. Na podlagi analiziranih primerov smo prepoznali ključne strategije, ki jih platforme uporabljajo za povečanje verodostojnosti in vpliva uporabniških ocen.
Ključne besede: spletne turistične platforme, uporabniške ocene, verodostojnost, socialni vpliv, tehnike prepričevanja
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,67 MB) |
6. Poučevanje čustvene inteligence kot kompetence čustvenega dela : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaIva Živković, 2025, diplomsko delo Opis: Čustvena inteligenca predstavlja ključno kompetenco za uspešno opravljanje čustvenega dela v turizmu. Njena prisotnost zmanjšuje negativne posledice, ki lahko izhajajo iz dolgotrajnega čustvenega angažiranja na delovnem mestu, ter hkrati prispeva k boljšemu počutju delavcev in učinkovitejšemu delovanju organizacij v turistični panogi. V diplomskem delu smo ugotovili, da je čustveno inteligenco mogoče razvijati in nadgrajevati z različnimi oblikami učenja. Predstavili smo načine poučevanja čustvene inteligence kot kompetence, pri čemer smo se osredotočili na pouk na spletni strani Coursera ter višje in visokošolskih javnih institucijah formalnega izobraževanja v Sloveniji. Teoretični del temelji na pregledu literature o čustvih, čustvenem delu ter čustveni inteligenci, medtem ko empirični del ponuja vpogled v izvajanje pouka teh vsebin v izobraževalnem procesu. S tem smo predstavili trenutno stanje pouka na tem področju ter podali predloge za nadaljnje raziskave in nadgradnjo pedagoških pristopov na področju turizma.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čustveno delo, izobraževanje, proces pouka, turizem
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,37 MB) |
7. Platformization in Tourism : Typology of Business Models, Evolution of Market Concentration and European Regulation ResponsesMaja Turnšek, Vladimir Radivojević, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The paper serves to discuss the evolution of platform business models in tourism, the dynamics of market concentration, and regulatory interventions. We present the historical timeline of digitalization in tourism distribution models, starting from the Global Distribution Systems (GDS), and continuing with Online Travel Agencies (OTAs) and their market concentration in the duopoly of Expedia Group versus Booking Holdings Group. We continue to discuss the slow, yet uncertain, breaking of the global duopoly in the travel platforms market. On the one hand, the duopoly is challenged from the “bottom up”, where Airbnb is the most successful example, riding on the wave of popularity of the ideals of the “sharing economy” and the aftermaths of the 2008 global financial crisis. On the other hand, the duopoly is challenged from the “top down”—the most powerful digital players have started to extend their operations to tourism. The second section of the paper identifies three current areas of platformization in tourism operations—distribution, promotion and HRM. We analyze available industry and public statistics indicators in Europe for each of the three dimensions. Finally, we discuss the regulatory responses to the market concentration of travel distribution platforms. Although the challenge of market concentration is a global issue, and the threats are the same in many countries, we limit the discussion of regulation to the European context. In conclusion we discuss the possibilities of future development, and point to the threat of the further acceleration and interconnection of platformization and market concentration in the travel business.
Ključne besede: travel platforms, market concentration regulation, online travel agencies, Global Distribution Systems, Expedia, Booking.com, Airbnb, Tripadvisor, Google Travel, algorithmic management
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Experiences as heuristics for geothermal public perception : testing the correlation between thermal waters recreation and geothermal energy perceptionMaja Turnšek, Katja Kokot, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This research focuses on the question of how geothermal energy public perception is formed within a national context where news media do not pay attention to geothermal energy, and there is no active opposition to geothermal energy. The research builds on theoretical underpinnings of heuristics in energy perceptions and highlights the importance of physical experiences and associations as sources of experiential learning. Through a survey conducted among members of the general public in Slovenia, the role of thermal water recreation in shaping public perception of geothermal energy is empirically tested. The results show that, in this context, geothermal energy is highly positively assessed compared to hydro energy and nuclear energy, and that there is a correlation between frequency of thermal recreation and certain aspects of public perception of geothermal energy. The policy implications go beyond the simple recommendation of including tourism in public awareness campaigns but point to the specific vulnerability of energy acceptance in this context, where perceptions are formed based on “thinking fast”, and where the media and the public discourse on geothermal energy have not (yet) considered the potential risks and opposition to geothermal projects.
Ključne besede: geothermal energy, public perception, heuristic, experience design, tourism, nuclear energy, hydro energy
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (920,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Responsible hospitality : inclusive, active, greenAnu Harju-Myllyaho, Salla Jutila, Tanja Lešnik Štuhec, Mihaela Škrlj Brglez, Barbara Izlakar, Barbara Pavlakovič Farrell, Maja Gorenc Šulc, Larisa Žibert, Jasna Potočnik Topler, Marko Koščak, Tony O'Rourke, Ivana Mišković, Iva Škrbić, Sonja Mlaker Kač, Irena Gorenak, Tomi Špindler, Katja Kokot, Maja Turnšek, Milica Rančić Demir, Marjetka Rangus, Biljana Božinovski, Boštjan Brumen, 2018, znanstvena monografija Opis: Odgovorno gostoljublje: vključujoče, aktivno, zeleno. Knjiga razširja doseg turističnih študij z zagotavljanjem celovitih in temeljitih pregledov številnih vprašanj, povezanih z odgovornim razvojem turizma. Zbornik prispevkov obravnava odgovorno gostoljubnost široko in v skladu s skrbmi za družbeno, kulturno, gospodarsko in naravno okolje. S tem ponuja distinktiven in uravnotežen pregled tako teoretičnih vprašanj kot praktičnih primerov. Izhajajoč iz predpostavke, da so zaveze glede dostopnosti in socialne vključenosti ultimativni referenčni okvir za odgovoren razvoj turizma danes, zbornik v prvem delu najprej predstavlja prispevke o dostopnem turizmu in zagotavljanju socialne trajnosti turizma prek načel vključevanja vseh družbenih skupin. V kontekstu povečanega povpraševanja po vseobsegajočih in poglobljenih izkušnjah prispevki, predstavljeni v drugem delu, prispevajo k razumevanju aktivnega turizma in športnega turizma. V zadnjem delu pa avtorji prispevkov preučujejo tudi vprašanja razvoja odgovornega turizma v okviru zelenega, zdravega in lokalnega iz treh različnih perspektiv: perspektive (vedenja) turistov, lokalnih ponudnikov (storitev) in na nivoju upravljanja. Splošni cilj knjige je oblikovati vizijo gostoljubnosti, ki deluje na način, ki podpira ljudi in skupnosti, spodbuja odgovorno okoljsko potrošnjo in je družbeno vključujoč.
Ključne besede: dostopni turizem, aktivni turizem, zeleni turizem, odgovornost, lokalnost
Objavljeno v DKUM: 09.06.2025; Ogledov: 2; Prenosov: 9
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vpliv rusko-ukrajinske vojne na turizem v Črni gori : odziv hotelirjev v BudviAnđela Šušić, 2025, diplomsko delo Opis: Črna gora je znana turistična destinacija, saj turizem predstavlja glavno gospodarsko panogo te države. Črna gora je kot majhna država bolj občutljiva na različne krize, ki lahko spreminjajo in vplivajo na njeno gospodarstvo. Vojna kriza v Ukrajini je močno vplivala na turizem in življenje prebivalcev Črne gore. V diplomski nalogi smo pregledali obstoječo literaturo in izvedli strukturirane intervjuje s predstavniki hotelov, da bi na ta način analizirali vpliv vojne krize na hotele v Budvi. Vojna je prinesla številne spremembe v strukturi gostov in prebivalcev. Pred vojno so državljani Rusije in Ukrajine bili le obiskovalci, zdaj pa so se mnogi med njimi preselili in postali prebivalci. Ta sprememba je prinesla pozitivne in negativne posledice. Med pozitivnimi so izmenjava znanja in tehnologij, medkulturna strpnost in spodbujanje gospodarske rasti, med negativnimi pa pritisk na infrastrukturo in potencialna sprememba kulture ter tradicije same destinacije. Položaj, v katerem se je znašla Črna gora, je velik izziv za celotno gospodarstvo, vendar je tudi zelo pomembna kot priprava na morebitne prihodnje krize.
Ključne besede: vojna v Ukrajini, sankcije, hoteli, prebivalstvo, krize, Črna gora
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,17 MB) |
