| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 15 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Uporabnost storitve »car-sharing« za tuje poslovne goste v Sloveniji
Janina Žemva, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: »Car-sharing« je storitev samopostrežne kratkotrajne souporabe avtomobila brez lastništva na vnaprej določenih lokacijah za prevoz od točke A do točke B. Gre za primer delitvene ekonomije, kjer izhodišče ni lastništvo avtomobila, temveč dostop do storitve, s čimer je deljeno sredstvo bolj izkoriščeno, njegova uporaba pa je za ljudi tako cenejša in dostopnejša. Namen diplomskega dela je analizirati uporabnost souporabe avtomobila med tujimi individualnimi poslovnimi turisti in udeleženci kongresnih dogodkov. Kongresni turizem je eden od najhitreje rastočih in dobičkonosnih oblik turizma, ki znatno prispeva k rasti splošnega turizma kot tudi k razvoju regionalnega in nacionalnega gospodarstva. Poslovni gosti so zahtevni gosti, ki v času bivanja potrošijo več denarja kot običajni gosti. Pri tem jim moramo zagotoviti ustrezne pogoje za delo in ponuditi možnosti za atraktivno porabo prostega časa. Z anketiranjem tujih poslovnih gostov smo potrdili njihovo zanimanje za souporabo avtomobila in predlagali nova prevzemno-vračilna mesta avtomobilov v neposredni bližini najpomembnejših turističnih znamenitosti v Sloveniji in prometnih središčih. Tuje poslovne goste je treba z možnostjo souporabe avtomobila seznaniti že pred prihodom v Slovenijo.
Ključne besede: »car-sharing« oziroma souporaba avtomobila, poslovni in kongresni turizem, tuji poslovni gostje, turistične znamenitosti, trajnostna mobilnost
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

12.
Pomen stare trte za kulturni turizem v Mestni občini Maribor
Maja Veselko, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Sodobni trendi in spremembe kažejo, da v današnjem času turisti oziroma obiskovalci od turistične destinacije pričakujejo nekaj drugačnega in svojevrstnega. Tako v središču zanimanja in pozornosti prevladuje predvsem kultura, ki se razlikuje od destinacije do destinacije in s tem predstavlja identiteto določenega kraja, regije, države. Ker kultura postaja vedno pomembnejši dejavnik razvoja turizma, nas je v našem diplomskem delu zanimalo, kakšen pomen ima Stara trta – svetovna znamenitost na kulturni turizem mesta Maribor ter na njegovo prepoznavnost tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Raziskava je pokazala, da je Stara trta izjemnega pomena tako za turizem v Mariboru kot tudi za njegovo širšo prepoznavnost. Ugotovili smo, da je v samo turistično ponudbo mesta že zelo vpeta, vseeno pa obstaja še veliko predlogov, ukrepov in načrtov za razvoj, s katerimi bi lahko dosegli še večjo obiskanost mesta ter njegovo prepoznavnost. Veliko je še možnosti sprememb in dopolnitve na že ponujenih produktih, treba pa bi se bilo posvetiti tudi ustrezni promociji in povezovanju, še posebej v povezavi s Festivalom Stare trte, ki se prireja Stari trti v poklon.
Ključne besede: kulturni turizem, kulturni turist, festivalski turizem, Občina Maribor, Stara trta, Festival Stare trte
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 312; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

13.
Vloga Slovenskega narodnega gledališča Maribor pri razvoju kulturnega turizma v Mariboru
Nuša Cesar, 2019, diplomsko delo

Opis: Kultura je eno izmed področij turistične ponudbe Slovenije. Kulturni turizem krepi prepoznavnost in promocijo Maribora kot zelo privlačno severovzhodno turistično mesto z zelo bogato zgodovino in kulturo. V mestu Maribor je veliko bogatih in zanimivih kulturnih znamenitosti in dogodkov, ki jih je mogoče spremljati vse leto. Mestne kulturne znamenitosti zadovoljijo še tako zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja. Mariborska kulturna dediščina je s Slovenskim narodnim gledališčem med drugim ključna pri razvoju kulturnega turizma v mestu Mariboru, saj s svojimi izvirnimi gledališkimi predstavami plemeniti slovenski kulturni prostor. Slovensko narodno gledališče pod eno streho združuje Dramo, Opero, Balet in Festival Borštnikovo srečanje. Je prostor srečevanj različnih kultur, jezikov, srečevanj ljudi in balzam za dušo. SNG daje možnost obiskovalcem, da si iz zanimivega in bogatega dramskega repertoarja izberejo tisto zvrst, ki jim je najbližja. V ta namen je vsako leto na novo predstavljena abonmajska ponudba. Bogata ponudba gledaliških predstav za ljubitelje drame, opere, baleta in komedije ponuja obiskovalcem vznemirljive odrske dogodke, ki puščajo globok vtis in ki pri občinstvu vedno znova požanjejo neskončne aplavze in priznanja. Zelo pogosta so mednarodna sodelovanja, ki obiskovalcem pustijo globok vtis in svežino kulturnih predstav. Ugotovili smo, da bi lahko imel SNG vidnejšo vlogo ter, da kot osrednje gledališče v Mariboru s svojimi različnimi in bogatimi programski vsebinami nudi bogate možnosti pri razvoju kulturnega turizma v Mariboru.
Ključne besede: Slovensko narodno gledališče, kultura, Borštnikovo srečanje, Maribor
Objavljeno: 17.10.2019; Ogledov: 139; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

14.
Merjenje stopnje trajnosti v turističnih destinacijah Republike Slovenije
Marko Ogorelc, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno v dva sklopa, prvi del je teoretični, drugi pa raziskovalni. V magistskem delu smo se ukvarjali z zelo aktualnim vprašanjem, ki danes praktično obsega celotno svetovno gospodarstvo, katerega del je tudi turistična industrija. V prvem delu smo opisovali osnove trajnostnega in odgovornega razvoja in indikatorjev trajnosti. Opisali smo tudi organizacijski sistem delovanja izbrane turistične destinacije – Slovenska obala. V raziskovalnem delu pa nas je zanimalo v kolikšni meri je turizem v praksi res trajnosten in odgovoren znotraj izbrane destinacije, tako da smo v zadnjem delu izvedli raziskavo, na podlagi statističnih podatkov v izbrani destinaciji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo mednarodno priznanih ETIS indikatorjev trajnosti. Rezultate raziskave smo analizirali in grafično predstavili. Rezultate raziskave smo potem primerjali še z rezultati raziskave, ki so jo izvedli kolegi iz Inštituta za turizem v Zagrebu, v različnih destinacijah na Hrvaški obali. V tem sklopu smo podali tudi svoje kritično mnenje, komentarje in predloge, glede na izbrano temo.
Ključne besede: trajnostni razvoj, odgovorni razvoj, ETIS indikatorji, preliminarna raziskava, turistična destinacija
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 171; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

15.
Model tržno naravnanega in družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol tranzicijskih držav v procesu globalizacije poslovnega izobraževanja
Maja Rosi, 2018, doktorska disertacija

Opis: V sodobni globalni ekonomiji, postajata znanje in izobrazba vse pomembnejša vira konkurenčnosti gospodarstva in posameznikov na trgu dela, ki pa hkrati dobivata tudi vse bolj značaj tržnega blaga. Na drugi strani pa predstavljajo aktualni problemi družb zaradi vplivov gospodarskih, političnih, družbenih, socialnih in ostalih spremembe, nove izzive za razvoj znanj, ki morajo nuditi odgovore na razvojna vprašanja sodobne družbe v kontekstu okrepljene globalizacije, nujnosti trajnostnega razvoja in večje družbene odgovornosti gospodarskih subjektov, pospeševanja tehnološkega razvoja, razvoja inovativnih izdelkov idr. Skladno s temi spremembami, se spreminjajo tudi zahteve in pričakovanja študentov ter drugih ključnih deležnikov v procesih poslovnega izobraževanja zlasti delodajalcev, ki pričakujejo ažurna znanja in pridobivanje ustreznih kompetenc, hkrati pa se veča povpraševanje tudi po dodatnem izobraževanju, nadgrajevanju znanja in strokovnem izpopolnjevanju – vseživljenjsko učenje postaja tako stalnica v procesu krepitve strokovnih sposobnosti posameznika v družbi. Izzivi globalizacije, internacionalizacije, ustreznega pozicioniranja, tržne naravnanosti, družbene odgovornosti itd. pomembno vplivajo na krepitev konkurenčne sposobnosti poslovnih šol in razvoj njihovih ključnih dejavnikov konkurenčnega uspeha na globalnem trgu znanja in akademskega izobraževanja. Poleg tega pa se je s procesom privatizacije in stalnim povečevanjem števila zasebnih ponudnikov visokošolskega izobraževanja, ki na trgu znanja vidijo možnost za uspeh in zaslužek ter svojo ponudbo prilagajajo potrebam trga, konkurenčno okolje še bolj zaostrilo. Najbolj so te posledice občutne v tranzicijskih državah, kjer institucije visokošolskega izobraževanja, kakor tudi podjetja pestijo problemi s prehodom na tržno gospodarstvo, pomanjkanjem finančnih sredstev za financiranje svojih temeljnih dejavnosti, socialne napetosti, politične nestabilnosti idr. – šole v javnem sektorju pa še dodatno bremenijo posledice krčenja javnih virov financiranja. Dejavniki in procesi iz globalnega okolja poslovnega izobraževanja vplivajo na krepitev kompleksnosti odzivanja univerzitetnih poslovnih šol, zlasti tistih iz tranzicijskih držav, na te spremembe, zato je njihovo prilagajanje vse bolj zapleten proces. Zaradi vpetosti v univerzitetno akademsko okolje je v veliki meri uokvirjen v univerzitetna načela in pravila delovanja in vodenja procesov na ravni članic univerze, tako da je njihova stopnja avtonomije v odločanju in delovanju v primerjavi z zasebnimi poslovnimi šolami običajno precej bolj omejena. Odvisen je tudi od države oziroma njenega institucionalnega okvira oziroma regulacije delovanja, njenega vpliva na delovanje visokošolskih institucij, obsega in kriterijev za financiranje razvoja njihove dejavnosti iz javnih virov (proračun) ter ustrezne (nerigidne) zakonodaje. Za uspešnost prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol iz tranzicijskih držav je ključno njihovo preoblikovanje v bolj tržno naravnano in družbeno odzivno izobraževalno institucijo z ustreznim – dinamičnim tržno usmerjenim in družbeno odgovornim prilagajanjem ter ustreznim strateškim vodenjem ter menedžiranjem teh šol. V doktorski disertaciji smo kompleksnost globalnega okolja poslovnega izobraževanja za univerzitetne poslovne šole iz tranzicijskih držav predstavili s pomočjo konceptualnega modela, v katerem smo skušali na dovolj celovit način prikazati to kompleksnost skozi sinergijo povezovanja akademskega in tržno naravnanega ter družbeno odzivnega prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah in konceptualnim orisom prepletenosti osrednjega zunanjega (nadnacionalnega) konteksta vplivov in tradicionalnega (lokalnega) konteksta vplivov ter razsežnosti prilagajanja univerzitetnih poslovnih šol v teh državah.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, globalizacija trga visokošolskega izobraževanja, poslovno izobraževanje, tržna naravnanost poslovnih šol, družbena odgovornost poslovnih šol, trg poslovnega izobraževanja v tranzicijskih državah
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 509; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici