| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAGORSKI PREMOGOVNIK IN NJEGOVI RUDARJI DO PRVE SVETOVNE VOJNE
Maja Renko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen zagorski premogovnik, katerega začetki segajo v sredino 18. stoletja. V prvem delu so opisane geografsko-geološke značilnosti območja zagorske doline, ki so omogočile razvoj in organiziranost premogovnika in ostalih industrijskih obratov. Prvo dovoljenje za pridobivanje premoga je bilo izdano 11. novembra 1755, s katerim se je uradno začela zgodovina rudarjenja na slovenskem narodnostnem ozemlju. Zagorje je sredi 19. stoletja postalo središče premogovništva in topilniške industrije v takratni deželi Kranjski. Zasavska rudarska združba Zagorje je imela pod svojim okriljem steklarno, topilnico svinca, cinkarno, apnenico in stope za kremenčev pesek. Z izgradnjo južne železnice in posledično cenejšega transporta se je povečalo povpraševanje po premogu. Število zaposlenih rudarjev je naraslo. V osrednjem delu diplomske naloge je opisano življenje rudarjev. Skozi zgodovino so le-ti krojili socialno podobo kraja, kar je vidno v načinu gradnje rudarskih kolonij in bivanja v njih. Življenje rudarjev so vseskozi spremljali: uniforma, rudarski znak in zastava ter njihova zavetnica sv. Barbara. Rudarjem je med delom v rudniku hudomušno nagajal Perkmandeljc.
Ključne besede: Zagorska dolina, zgodovina premogovništva, rudar, industrija, prehrana, rudarski simboli
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 4306; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

2.
HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POREČJA GRADAŠČICE IN MOŽNOSTI UPORABE EKOREMEDIACIJ ZA VAROVANJE PRED POPLAVAMI
Maja Renko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v prvem delu predstavljene hidrogeografske značilnosti porečja Gradaščice, ki so v drugem delu nadgrajene z možnostmi uporabe ekoremediacij za varovanje pred poplavami.Predstavljene so naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti porečja, ki so pomemben dejavnik na celotnem poplavnem območju Gradaščice. Posebno poglavje je namenjeno krajinskim, ekosistemskim in ekološkim značilnostim porečja, saj so ekoremediacije sonaravni način upravljanja z vodami, zato je pomembno, da se predhodno seznanimo tudi s temi značilnostmi, ker ekoremediacijski ukrepi pomembno vplivajo tudi na ta aspekt naravnega okolja.Osrednje delo diplomske naloge predstavljajo ekoremediacijski ukrepi v porečju Gradaščice. Leta 2003 so na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo podali pobudo za izdelavo načrta za poplavno varnost jugozahodnega dela Ljubljane. V njem so predvideli gradnjo suhih zadrževalnikov, kar je močno vzburilo prebivalce celotne polhograjske in horjulske doline. Naloga diplomske naloge je tako prikazati, da zadrževalniki niso nujno potrebni in da lahko na sonaravni način že v povirnem delu zadržimo manjše in večje količine poplavnih voda. Ekoremediacije so tako ekološko sprejemljivejša ureditev, ki hkrati zmanjšujejo nevarnost hudourniških poplav.
Ključne besede: polhograjska dolina, Gradaščica, krajinski park, suhi zadrževalnik, ekoremediacije, poplavna varnost
Objavljeno v DKUM: 12.01.2011; Ogledov: 2581; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (11,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici