1. Psihosocialna podpora medicinske sestre staršem in otroku z levkemijoKaja Podjavoršek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Levkemija predstavlja veliko izzivov za otroke in njihove starše, saj posega v vsakdanje življenje. Pri obravnavi otrok z levkemijo in njihovih staršev je pomemben celosten pristop, ki vključuje pomoč pri psihičnih in čustvenih težavah. Namen diplomskega dela je raziskati psihosocialne tehnike medicinske sestre pri obravnavi staršev in otroka z levkemijo v akutni fazi zdravljenja.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect z vnaprej določenim iskalnim nizom in omejitvami, postopek pa ponazorili z diagramom PRISMA. Izbrane članke smo analizirali z vsebinsko analizo in jih kodirali v proste kode, kar je omogočilo strukturirano razumevanje ključnih tem v literaturi.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov. Raziskave kažejo, da psihosocialna podpora medicinskih sester zmanjšuje anksioznost, povečuje čustveno stabilnost ter izboljšuje kakovost življenja otrok z levkemijo in njihovih staršev. Podkategorije vključujejo psihološko blagostanje otrok, podporo staršem, psihosocialne intervencije ter komunikacijo in odnose, kar poudarja pomen celostnega pristopa pri obravnavi.
Zaključek: Otroci z levkemijo in njihovi starši se srečujejo z izzivi, ki pomembno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Psihosocialna podpora je ključna za zagotavljanje njihove dobrobiti.
Ključne besede: levkemija, podpora, intervencije, stiska, izzivi
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
2. (Bio)markers for the prognostication of breast cancer recurrenceRigon Sallauka, Matej Horvat, Maja Ravnik, Hatem Rashwan, Umut Arioz, Izidor Mlakar, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Background The aim of this study is to gain a comprehensive understanding of the latest advancements in breast cancer recurrence markers, with the aim of identifying minimally invasive or minimally intrusive markers as necessary approach for screening for breast cancer recurrence. Methods We followed PRISMA guidelines, systematically searching Web of Science, Scopus, and PubMed from 2010 to December 2023 for secondary papers on breast cancer markers of recurrence. Keywords used to search the databases include but are not limited to: “breast cancer recurrence”, “markers”, “radiology”, “pathology”, “clinical features”. Studies focusing solely on outcomes after recurrence, such as survival or treatment response, were excluded to ensure the review targeted markers relevant to early prediction. The search was limited to English language. Selected papers underwent screening process according to inclusion/exclusion criteria, and data extraction included publication details, markers, marker modality, among others. Results The number of papers considered for this review was 1,138. After two phases of screening process, a total number of 28 reviews were included in this scoping review. We have categorized markers into radiological, clinical, and histopathological types. Among the most relevant clinical markers correlated with breast cancer (BC) recurrence are clinical stage, carcinoembryogenic antigen (CEA), and cancer antigen 15.3 (CA 15.3). We have also identified that the following radiological markers are the most mentioned markers associated with recurrence: mammographic density (MD), tumor heterogeneity, most enhancing tumor volume (METV), radiomic features, and more. Furthermore, we identified nuclear grade, microenvironment heterogeneity, estrogen receptor (ER), androgen receptor (AR), human epidermal growth factor receptor 2 (HER2), Ki-67 antigen, as the most significant histopathological markers of breast cancer recurrence. Conclusion This review identified promising markers for breast cancer recurrence in three categories: clinical, radiological and histopathological. General practitioners can leverage these insights for enhanced pre-screening, aiding in earlier detection and intervention, thus improving patient outcomes. Unclear cut-off values and disagreement on their use remain obstacles.
Ključne besede: breast cancer, diagnostic markers, genetic markers, predictive markers, prognostic markers, tumour biomarkers
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,34 MB) |
3. Evaluating the benefits and implementation challenges of digital health interventions for improving self-efficacy and patient activation in cancer survivors : single-case experimental prospective studyUmut Arioz, Urška Smrke, Valentino Šafran, Maja Ravnik, Matej Horvat, Vojko Flis, Izidor Mlakar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Cancer survivors face numerous challenges, and digital health interventions can empower them by enhancing self-efficacy and patient activation. This prospective study aimed to assess the impact of a mHealth app on self-efficacy and patient activation in 166 breast and colorectal cancer survivors. Participants received a smart bracelet and used the app to access personalized care plans. Data were collected at baseline and follow-ups, including patient-reported outcomes and clinician feedback. The study demonstrated positive impacts on self-efficacy and patient activation. The overall trial retention rate was 75.3%. Participants reported high levels of activation (PAM levels 1–3: P = 1.0; level 4: P = 0.65) and expressed a willingness to stay informed about their disease (CASE-Cancer factor 1: P = 0.98; factor 2: P = 0.66; factor 3: P = 0.25). Usability of the app improved, with an increase in participants rating the system as having excellent usability (from 14.82% to 22.22%). Additional qualitative analysis revealed positive experiences from both patients and clinicians. This paper contributes significantly to cancer survivorship care by providing personalized care plans tailored to individual needs. The PERSIST platform shows promise in improving patient outcomes and enhancing self-management abilities in cancer survivors. Further research with larger and more diverse populations is needed to establish its effectiveness.
Ključne besede: cancer survivorship, self-efficacy, satisfaction, patient activation, digital health interventions
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
4. Učinki telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikihSara Zajc, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak je bolezen, kjer so okvarjeni mehanizmi celice. Kemoterapija je vrsta sistemske terapije zdravljenja raka. Redna telesna dejavnost in normalen ITM sta bistvena dejavnika preventive. Namen zaključnega dela je bil raziskati koristi telesne vadbe med kemoterapevtskimi ciklusi pri onkoloških bolnikih.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedli smo eksperimentalno raziskavo o vplivu telesne vadbe na onkološke bolnike med zdravljenjem s kemoterapijami. Dvajset bolnikov je bilo randomiziranih v dve skupini: intervencijsko (10 bolnikov), ki je izvajala nadzorovano telesno vadbo, in kontrolno (10 bolnikov), ki ni izvajala vadbe. Primerjali smo število zaključenih ciklusov kemoterapije, meritve kakovosti življenja in stranske učinke z uporabo anketnega vprašalnika. Analizo podatkov smo opravili z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima intervencijska skupina manjšo pojavnost stranskih učinkov (PV = 1,53) v primerjavi s kontrolno skupino (PV = 1,81), razlika je statistično značilna (p = 0,029). Prav tako je bolje ocenjena kakovost življenja (p = 0,025). Število odpadlih ciklusov je v intervencijski skupini nižje (AS = 7,8) kot v kontrolni skupini (AS = 13,2), razlika je statistično značilna (p = 0,014).
Razprava in sklep: Telesna vadba je pomembna za onkološke bolnike, zato bi jo bilo smiselno vključiti v ustanove, kjer zdravijo onkološke bolnike. Priporome tudi k boljši rehabilitaciji. Nujno je kombinirati aerobno in anaerobno vadbo.
Ključne besede: telesna vadba, kemoterapije, onkološki bolniki, kakovost življenja med zdravljenjem s kemoterapijami, stranski učinki med zdravljenjem s kemoterapijami
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1015,67 KB) |
5. Vpliv kemoterapije med nosečnostjo na razvoj plodaNika Kociper, 2023, diplomsko delo Opis: Rak v nosečnosti je sicer redka diagnoza, kljub temu pa pogostost v zadnjih letih z višanjem starosti nosečnic narašča, zdravljenje raka v nosečnosti pa zahteva celosten pristop. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv uporabe kemoterapije pri nosečnici na razvoj ploda in ugotoviti vlogo medicinske sestre v času zdravstvene obravnave nosečnice z rakom.
V namen priprave diplomskega dela smo pregledali znanstveno literaturo s področja vpliva kemoterapije na plod pri nosečnici. Literaturo smo poiskali z uporabo podatkovnih baz: PubMed, CINAHL, ScienceDirect in SAGE, pomagali smo si tudi z bazo COBISS in spletnim iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo prikazali z diagramom poteka, kot priporočajo smernice PRISMA. Izbrane članke smo kritično ocenili po Joanna Briggs Institute.
V podatkovnih bazah smo skupno našli 1371 zadetkov, po odstranitvi duplikatov in pregledu smo v končno analizo vključili 12 člankov, ki so izpostavili temi zdravljenja s kemoterapijo pri nosečnici z rakom in temo vloga medicinske sestre pri zdravljenju nosečnice z rakom.
Ugotovili smo, da je izvajanje kemoterapije po prvem trimesečju načeloma varno, v prvem trimesečju pa lahko vodi v malformacije ploda in v neonatalna stanja, povezana s prezgodnjim rojstvom. Nosečnice so še posebej podvržene psihosocialni stiski ob postavljeni diagnozi raka. Vlogi medicinske sestre pri zdravljenju sta apliciranje kemoterapije in psihološka podpora pacientki z rakom.
Ključne besede: kemoterapija, nosečnost, plod, sočutna zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 411; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,72 MB) |
6. Intervencije medicinske sestre za zagotavljanje psihološke podpore pri ženskah z rakom dojkeLiza Kralj, 2023, diplomsko delo Opis: Rak dojke je najpogostejša vrsta raka, ki prizadene ženske. Po postavitvi diagnoze raka dojke je ena izmed najpogostejših reakcij čustvena stiska, ki vključuje iskanje informacij in iskanje ustrezne pomoči. S pomočjo psihološke podpore pacientkam z rakom dojke nudimo pomoč na podlagi individualnih potreb in s tem pripomoremo k skrbi za celotno osebo tako fizično kot tudi psihično. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako psihološka podpora in intervencije medicinske setre vplivajo na ženske, ki se spoprijemajo z boleznijo raka dojke.
Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Wiley Online library. Določili smo vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Podatke smo analizirali po metodi tematske analize in sinteze podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo glavno temo: vplivi psihološke podpore medicinske sestre na ženske z rakom dojke, ki odraža štiri podteme; (1) počutje, (2) kakovost življenja (3) spoprijemanje z boleznijo in (4) vrste intervencij.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je psihološka podpora medicinske sestre izrednega pomena pri obvladovanju, zdravljenju in rehabilitaciji raka dojke pri ženskah, saj vpliva na boljše fizično in psihično počutje pacientk.
Ključne besede: medicinska sestra, psihološka podpora, intervencije, rak dojke
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 562; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,65 MB) |
7. Spiritualna oskrba pacientk z rakom dojke in njihovih družinSamanta Pignar, 2022, diplomsko delo Opis: Spiritualna oskrba je priznana kot bistveni element oskrbe pacientov z boleznijo, kot je rak. Pomembna je tako za pacientke, obolele za rakom dojke, kot tudi za njihove družine, saj ugodno vpliva na zdravljenje in boljše počutje pacientk. S pregledom literature smo želeli ugotoviti, kakšno spiritualno oskrbo si želijo ženske, obolele za rakom dojke, in njihove družine.
Ključne besede: spiritualna oskrba, rak dojke, družina
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Obravnava bolnika s kostnimi zasevki v domači oskrbiFlorian Jens Lobenwein, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Značilnost napredovalnega raka dojk so zasevki, ki se širijo v oddaljene organe s hematogenim razsojem. Med pogostejša mesta zasevanja prištevamo kosti zaradi dobre prekrvavljenosti, kjer zasevki povzročajo tanjšanje kostne strukture in posledično zlome kosti ter zaplete, ki so lahko za bolnika življenjsko nevarni. Namen diplomskega dela je bil raziskati celostno zdravstveno obravnavo bolnika s kostnimi zasevki v patronažnem varstvu in ugotoviti kakovost življenja bolnika v domačem okolju.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študijo primera bolnice z rakom dojke, zasevanim v kosti, v domačem okolju. Pridobljene podatke smo proučili, analizirali in jih opisno predstavili.
Rezultati: Težave, ki se najpogostejše pojavljajo pri bolnici, oboleli z napredovalnim rakom dojke, so neznosne, stalno prisotne zbadajoče bolečine na mestu zasevanja raka v kosti, upad telesnih aktivnosti zaradi predpisane terapije, zaprtje, ki povzroča neugodje, ter depresija in strah. Večino naštetih težav je mogoče nadzorovati s predpisano terapijo in nefarmakološkimi ukrepi.
Razprava in sklep: Napredovalni rak dojke je dokaj pogosto obolenje pri ženskah, ki lahko drastično spremeni kakovost življenja obolele, kar posledično negativno vpliva na potek in iztek bolezni. Medicinske sestre pri obravnavi predstavljajo pomembno vlogo usmerjanja in izvedbe zdravstvenovzgojnega dela bolnice in svojcev ter nudenja pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: kostni zasevki, paliativna zdravstvena nega, oskrba na domu, rak dojke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1279; Prenosov: 179
Celotno besedilo (574,32 KB) |
9. Kvaliteta življenja bolnikov s kronično limfocitno levkemijoLucija Lešnik Bolnar, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična limfocitna levkemija (KLL) je najpogostejša oblika levkemije pri odraslih v zahodnem svetu. Ker se z napredkom medicine življenjska doba bolnikov daljša, je pomembno, da ga preživijo čim bolj kvalitetno. Zaključno delo izpostavlja dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL.
Metode: Izveden je bil pregled tuje in domače znanstvene literature, ki je bila iskana v bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Cochrane Library s pomočjo ustreznega iskalnega niza. Kritična ocena kakovosti izbranih člankov je bila izvedena z uporabo različnih JBI ocenjevalnih orodij. Izvedeni sta bili vsebinska analiza in sinteza ugotovitev.
Rezultati: Od 12 člankov jih 9 kot dejavnike na področju telesnega počutja, ki vplivajo na kvaliteto življenja bolnikov s KLL, izpostavlja izčrpanost, težave z apetitom in ohranjanjem telesne mase, slabost, bruhanje ter večjo dovzetnost za okužbe. 8 člankov navaja duševne vplive, kot so depresija, anksioznost, stres v povezavi z obolenjem, žalost in apatija. Kvaliteta življenja je lahko okrnjena tudi na socialnem področju, kjer 2 raziskavi izpostavljata občutek izgube samostojnosti in stigmatizacijo rakavih obolenj. 2 članka obravnavata ekonomske dejavnike, in sicer stroške hospitalizacije in terapije ter stroške lajšanja neželenih učinkov zdravljenja.
Razprava in sklep: Z namenom vzdrževanja ustrezne ravni kvalitete življenja bolnika s KLL mora medicinska sestra na podlagi teh ugotovitev bolniku nuditi čustveno podporo in zdravstveno vzgojo, za kar je nujno redno obnavljanje lastnega znanja. Glede na pomanjkanje raziskav s področja medsebojnih odnosov in spolnosti bi jih lahko bilo izvedenih več o vplivu teh dejavnikov na bolnike s KLL.
Ključne besede: kronična limfocitna levkemija, kakovost življenja, dejavniki, bolnik
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 1373; Prenosov: 201
Celotno besedilo (641,95 KB) |
10. Urokinase plasminogen activator (uPA) and plasminogen activator inhibitor type-1 (PAI-1) in breast cancer : correlation with traditional prognostic factorsMaja Lampelj, Darja Arko, Nina Čas-Sikošek, Rajko Kavalar, Maja Ravnik, Barbara Jezeršek Novaković, Sarah Dobnik, Nina Fokter Dovnik, Iztok Takač, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Urokinase plasminogen activator (uPA) and plasminogen activator inhibitor type-1 (PAI-1) play a key role in tumour invasion and metastasis. High levels of both proteolytic enzymes are associated with poor prognosis in breast cancer patients. The purpose of this study was to evaluate the correlation between traditional prognostic factors and uPA and PAI-1 expression in primary tumour of breast cancer patients.
Patients and methods: 606 primary breast cancer patients were enrolled in the prospective study in the Department of gynaecological oncology and breast oncology at the University Medical Centre Maribor between the years 2004 and 2010. We evaluated the traditional prognostic factors (age, menopausal status, tumour size, pathohistological type, histologic grade, lymph node status, lymphovascular invasion and hormone receptor status), together with uPA and PAI-1. We used Spearman%s rank correlation, Mann Whitney U test and X2 test for statistical analysis.
Results: Our findings indicate a positive correlation between uPA and tumour size (p < 0.001), grade (p < 0.001), histological type (p < 0.001), lymphovascular invasion (p = 0.01) and a negative correlation between uPA and hormone receptor status (p < 0.001). They also indicate a positive correlation between PAI-1 and tumour size (p = 0.004), grade (p < 0.001), pathohistological type (p < 0.001) and negative correlation between PAI-1 and hormone receptor status (p = 0.002).
Conclusions: Our study showed a relationship between uPA and PAI-1 and traditional prognostic factors. Their role as prognostic and predictive factors remains to be further evaluated.
Ključne besede: urokinase plasminogen activator, plasminogen activator inhibitor, breast cancer
Objavljeno v DKUM: 05.04.2017; Ogledov: 1304; Prenosov: 165
Celotno besedilo (597,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
