1. Agonistic interactions between littermates reappear after mixing multiple litters at weaning in pigsMaja Prevolnik Povše, Nikolina Mesarec, Janko Skok, Dejan Škorjanc, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Weaning involves mixing of unfamiliar litters and is accompanied by an outbreak of aggression, which is usually attributed to between-litter (BL) interactions. In the present study, we thus focused on post-weaning agonism (fighting and mounting) between littermates (within-litter, WL). Two litters were weaned into two pens separated by an empty pen and connected by narrow passages that were opened 24 h after weaning. WL interactions accounted for 38% and 68% of all fights and mounts, respectively, during a 7-day experimental period. After the passages were opened, not only BL, but also WL interactions increased significantly (by 6- to 7-fold on the first day of mixing). WL fights then gradually decreased, while WL mounts continued to increase. During the experimental period, the proportion of both WL fights and mounts decreased. The majority of WL fights (%80%) and mounts (%65%) occurred in home pens. A significantly higher percentage of draws was found in WL fights (50% of initiator wins and 41% of draws) compared to BL fights (80% of initiator wins and 11% of draws). Results also showed less asymmetry in the body weight of piglets involved in WL interactions. Mixing of litters at weaning was shown to involve not only intense interactions between unfamiliar piglets but also the recurrence of agonistic interactions between littermates, which is something we should keep in mind when pursuing the highest standards of weaner welfare.
Ključne besede: pig, weaning, within-litter interactions, fighting, mounting
Objavljeno v DKUM: 06.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Testing the 'parasite-mediated domestication' hypothesis: a comparative approach to the wild boar and domestic pig as model speciesRenat Oleinic, Janez Posedi, Relja Beck, Nikica Šprem, Dubravko Škorput, Boštjan Pokorny, Dejan Škorjanc, Maja Prevolnik Povše, Janko Skok, izvirni znanstveni članek Ključne besede: domestication, domestication syndrome, endoparasites, helminths, protozoa, sus scrofa
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,02 MB) |
3. Short communication: The orientation of cubicles plays a role – greater deviation from the north-south direction, more technopathies in dairy cowsMaja Prevolnik Povše, David Slatinek, Ines Kramberger, Doris Filipič, Jože Starič, Andrej Toplak, Urška Erker, Andrej Mergeduš, Dejan Škorjanc, Janko Skok, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: cattle, magnetic alignment, stall equipment, animal welfare
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (537,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Odziv drobnice na uvedbo prehranske novosti na pašniku : diplomsko deloNik Bajić, 2024, diplomsko delo Opis: Koze in ovce so izrazito čredne živali in čeprav gre za evolucijsko sorodni vrsti, je med njima precej etoloških razlik. V reji se pogosto pojavijo spremembe (novi predmeti, situacije, prehranski vir ipd.), na katere se živali vrstno specifično odzovejo. Koze in ovce običajno obravnavamo ločeno, v posamičnih čredah, medtem ko so njihovi vedenjski odzivi v mešanih čredah manj proučeni. Cilj naloge je bil proučiti odziv živali na uvedene prehranske novosti na pašniku in vpliv tega na njihov cirkadiani ritem zadrževanja v območju hleva oz. zavetja. Raziskava je bila izvedena v jesensko-zimskem času, v mešani čredi 19 ženskih živali (9 koz, 10 ovc), na pašniku FKBV PRE Drobnica v Pivoli. Uvedene prehranske novosti (NO – cisterna, prevleka za cisterno, bala in solni kamen) so bile nameščene na območje odprtega hleva oz. staje, kjer se živali zadržujejo med hranjenjem in počitkom. Odziv živali smo spremljali in analizirali s pomočjo lovskih sledilnih kamer, ki so pokrivale različne zorne kote in zabeležile kratke posnetke dogajanja v območju. Rezultati raziskave so pokazali močan vpliv NO na aktivnost živali ter potrdili predvidevanja o značajskih razlikah med obema vrstama. Ovce so se na uvedene novosti odzvale previdno in zadržano, v času prisotnosti NO so k hlevu prihajale kasneje, z okrog 30-minutnim zamikom (p<0,0001), medtem ko so koze pokazale izrazitejšo stopnjo raziskovalnega vedenja in v času prisotnosti NO k hlevu prihajale prej, okoli 30 minut bolj zgodaj (p<0,0001). Po habituaciji na predmet sta obe vrsti pokazali povečano stopnjo aktivnosti na območju hleva (npr. manipulacija NO, zadrževanje pri NO, hranjenje, pitje itd.). Prehranske novosti v okolju imajo velik vpliv na obnašanje živali, ki imajo glede na vrsto različen adaptacijski čas. Glede na naše rezultate je pri uvajanju sprememb na pašniku potrebno upoštevati vrstno specifične značilnosti pašne živine.
Ključne besede: ovce, koze, etologija, neofobija, prehrana
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (945,99 KB) |
5. Dobro počutje telic različnih starosti v dveh sistemih reje : magistrsko deloErnest Plemenitaš, 2024, magistrsko delo Opis: Dobro počutje domačih živali, ki je premisa sodobne živinoreje, je močno odvisno od sistema reje. V govedoreji je sistem vezane reje še vedno zelo pogost, čeprav zaradi omejene možnosti gibanja velja za manj primernega. Alternativa temu sistemu je kot minimalni standard predlagana hlevska prosta reja, ki živalim omogoča prosto gibanje na omejenem območju. Čeprav se zdi samoumevno, da je prosta reja boljša od vezane, še vedno ni raziskav o tem, ali to velja za vse kategorije in starosti govedi. Namen raziskave je bil primerjati dobro počutje telic v vezani in prosti reji v obdobju pitanja pri različnih starostih. Raziskava je vključevala pet telic v vsakem sistemu na ponovitev (skupaj 20 živali). Počutje telic smo ocenili z uporabo protokola Welfare Quality®, ki vključuje oceno štirih opazovalnih področij: krmljenje, bivalni pogoji, zdravje in obnašanje. Meritve in opazovanja živali in hleva se pretvorijo/preračunajo v ocene dobrega počutja od 0 (neprimerno stanje) do 100 (optimalno stanje). Ocenjevanja so bila izvedena sedemkrat v obdobju pitanja (7–27 mesecev starosti) v trimesečnih intervalih. Rezultati so pokazali značilne razlike v ocenah dobrega počutja živali med vezano in prosto rejo le pri bivalnih pogojih ter tendenco razlik pri obnašanju. Pri obeh področjih so bile ocene razmeroma nizke v primerjavi s področjem krmljenja in zdravja živali, kjer med sistemoma reje ni bilo ugotovljenih razlik. Tudi časovna dinamika ocen meril in področij je bila značilno različna le pri bivalnih pogojih. Pri obeh sistemih reje so se vrednosti s starostjo zmanjševale. V sistemu proste reje so bile ocene pri mladih živalih skoraj optimalne (> 90), a so se s starostjo hitro znižale, v sistemu vezane reje pa ocene niso bile optimalne že pri mladih živalih (≈ 40). Rezultati kažejo, da je vezana reja manj primerna z vidika dobrega počutja živali zlasti za mlade živali. Zaradi tega je priporočljivo, da se mlade živali, če sta v vzrejnih objektih na voljo oba sistema, nastanijo v ograde s prosto rejo.
Ključne besede: dobro počutje živali, govedo, telice, sistem reje, protokol ocenjevanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,38 MB) |
6. Chronobiology of free-ranging domestic cats: Circadian, lunar and seasonal activity rhythms in a wildlife corridorNeva Merčnik, Maja Prevolnik Povše, Dejan Škorjanc, Janko Skok, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Among domestic animals, the domestic cat (Felis catus) probably has the highest proportion of free-ranging individuals in the population and as such is an important component (i.e. predator) in ecosystems. Due to their potential impact on wildlife, the management of domestic cats is a hot topic today. However, there are few studies on the chronobiology and activity of domestic cats in relation to natural cycles. Therefore, the aim of our research was to investigate their circadian, lunar and seasonal rhythms. We monitored the activity of free-ranging cats in a selected corridor within an approximately 800 m2 patch of shrubs and trees in an agricultural landscape that is regularly used by wildlife in the surrounding area. Monitoring was carried out for two consecutive years using a trail camera. Data collection was based on video analysis of all recorded video clips (n = 2081 from 732 camera trap nights). A total of at least 15 individuals were identified in the area. Cats were most frequently observed in spring and summer (a total of 70% of all observations). Cats with prey were mostly observed in summer (∼56%) and never in winter. Circadian activity of domestic cats was nocturnal/crepuscular (p < 0.0001) with two peaks of activity, one in the late evening (∼21.00 h) and another in the early morning (∼5.00 h). The appearance of the cats with the prey corresponded to the general circadian activity. Slight shifts in activity due to day length (sunset/sunrise) were observed when comparing circadian rhythms in relation to seasons, especially in winter when there was a pronounced peak in activity in the early evening. For cat activity in relation to the lunar cycle, we found a tendency for higher nocturnal activity around new moon (p = 0.065), with this pattern being significant in spring (p < 0.05). However, the appearance of cats with prey was not related to the lunar cycle. Understanding the circadian, lunar and seasonal activity rhythms of domestic cats is an important prerequisite for developing an optimal cat management strategy that takes into account both welfare aspects (especially natural behaviour) and minimising the impact of domestic cats on wildlife.
Ključne besede: domestic cat, farm cat, chronobiology, free-roaming, cat management, activity
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 9
 Povezava na datoteko |
7. Antioxidant activity of different hop (Humulus lupulus L.) genotypesZala Kolenc, Tamara Hribernik, Tomaž Langerholc, Maša Pintarič, Maja Prevolnik Povše, Urban Bren, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The antioxidant activity (AA) of hop extracts obtained from different hop genotypes (n = 14) was studied. For comparison, the purified β-acids-rich fraction and α-acids-with-β-acids-rich fraction were also used to test the antioxidative potential. The AA of purified hydroacetonic hop extracts was investigated using the Ferric Reducing Ability of Plasma (FRAP), Oxygen Radical Absorption Capacity (ORAC) and Intracellular Antioxidant (IA) methods. The FRAP values in different hop genotypes ranged between 63.5 and 101.6 μmol Trolox equivalent (TE)/g dry weight (DW), the ORAC values ranged between 1069 and 1910 μmol TE/g DW and IA potential values ranged between 52.7 and 118.0 mmol TE/g DW. Significant differences in AA between hop genotypes were observed with all three methods. AAs were determined using three different methods, which did not highly correlate with each other. We also did not find significant correlations between AA and different chemical components, which applies both to AA determined using individual methods as well as the total AA. Based on this fact, we assume that the synergistic or antagonistic effects between hop compounds have a more pronounced effect on AA than the presence and quantity of individual hop compounds.
Ključne besede: hop, antioxidant activity, FRAP, ORAC, intracellular antioxidative potential, genotypes
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vpliv dodajanja zaposlitvenih predmetov na dobro počutje odstavljenih pujskov : diplomsko deloNejc Kuri, 2023, diplomsko delo Opis: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov.
Ključne besede: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 446; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,58 MB) |
9. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku krav molznic : diplomsko deloAnže Hajšek, 2023, diplomsko delo Opis: Vsebnost sečnine v mleku (MU) je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje 15‒30 mg MU/100 ml, glede na nekatere raziskave pa naj bi bila vsebnost MU za krave z visoko prirejo mleka 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo želeli raziskati stanje glede vsebnosti MU na območju KGZS Ptuj s poudarkom na kmetiji Hajšek ter proučiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na vsebnost MU. V raziskavo smo zajeli skoraj 24.000 kontrol prireje mleka (skupni vzorci) iz ≈ 750 rej za obdobje 2019‒2021, vključno s 34 kontrolami za kmetijo Hajšek. Izkazalo se je, da je vsebnost MU v splošnem prenizka, saj je bilo le 25 % kontrol v optimalnem območju (20‒25 mg MU/100 ml), preko polovice pa pod mejo 20 mg MU/100 ml, od teh pa polovica pod 15 mg MU/100 ml. Vzorci s kmetije Hajšek so bili v 82 % znotraj območja 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo ugotovili značilen vpliv sezone (visoke vrednosti poleti in jeseni, nizke pozimi in spomladi) in leta (celo leto zaniha navzgor ali navzdol) na vsebnost MU. S povečevanjem proizvodnosti in velikosti črede se je povečevala tudi vsebnost MU. Ugotovili smo značilno interakcijo med proizvodnostjo krav in sezono. Visoko proizvodne črede so imele tekom leta višjo in stabilnejšo vsebnost MU. Iz tega razloga na kmetiji Hajšek, ki se po proizvodnosti uvršča v sam vrh, nismo zaznali sezonskega vpliva. Vsebnost MU v nizko produktivnih čredah je bila nižja in bolj variabilna med sezonami. Izven rastne sezone imajo številne črede molznic, zlasti tiste z nizko proizvodnostjo, prenizko vsebnost MU, kar je najverjetneje posledica manj uravnane prehrane krav molznic. Za povečanje vsebnosti MU je priporočljivo izboljšati kakovost osnovne krme (npr. sejano travinje z vključitvijo metuljnic) in ujeti optimalen čas košnje in spravila.
Ključne besede: krave molznice, sečnina v mleku, sezona, proizvodnost, krmni obrok
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 37
Celotno besedilo (959,16 KB) |
10. Variabilnost vsebnosti sečnine v mleku krav molznic glede na pasmo, zaporedno laktacijo, stadij laktacije in sezono : diplomsko deloMaruša Kramberger, 2023, diplomsko delo Opis: Koncentracija sečnine v mleku krav molznic posredno nakazuje na oskrbo krav z beljakovinami. Največji vpliv na koncentracijo sečnine v mleku ima prehrana krav molznic oziroma krmni obrok živali, a so za pravilno interpretacijo podatka o vsebnosti sečnine v mleku pomembni tudi drugi dejavniki. V raziskavi smo preučevali vpliv pasme, zaporedne laktacije, stadija laktacije in sezone ter njihovih interakcij na vsebnost sečnine v mleku krav molznic. Izhodiščni podatkovni set je vseboval preko 450.000 kontrol prireje mleka za krave različnih pasem iz preko 700 različnih rej KGZS zavoda Ptuj za obdobje treh let. Ker so bili podatki številčno neuravnoteženi glede na preučevane dejavnike, smo za obdelavo podatkov naključno izbrali manjši set podatkov (n=7970), ki je bil uravnotežen glede na pasmo, zaporedno laktacijo in stadij laktacije. Rezultati so pokazali, da so vsi preučevani dejavniki, razen zaporedna laktacija, imeli značilen vpliv na koncentracijo sečnine v mleku. Interakcije pa so bile, z izjemo ene (pasma × sezona) neznačilne. Pri pasmi je bila koncentracija sečnine v mleku bistveno višja pri kombiniranih pasmah kot mlečnih. Koncentracija sečnine se je na začetku stadija laktacije postopoma dvigovala do sredine laktacije, nato pa začela postopoma upadati. Pri sezoni smo zabeležili najnižjo koncentracijo pozimi, najvišjo pa poleti. Dvojna interakcija med sezono in pasmo, je pokazala, da je črno bela pasma imela poleti in jeseni nižje vrednosti sečnine v mleku kot druge pasme. V raziskavi, se je izkazalo, da imajo sezona in nekateri z živaljo povezani dejavniki nezanemarljiv vpliv na sečnino, kar kaže na to, da je pomembno, da jih pri upravljanju in krmljenju krav molznic upoštevamo.
Ključne besede: krave molznice, sečnina, sezona, dejavniki, povezani z živaljo
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 619; Prenosov: 29
Celotno besedilo (836,56 KB) |
