| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dodajanja zaposlitvenih predmetov na dobro počutje odstavljenih pujskov : diplomsko delo
Nejc Kuri, 2023, diplomsko delo

Opis: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov.
Ključne besede: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

2.
Analiza dejavnikov, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku krav molznic : diplomsko delo
Anže Hajšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsebnost sečnine v mleku (MU) je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje 15‒30 mg MU/100 ml, glede na nekatere raziskave pa naj bi bila vsebnost MU za krave z visoko prirejo mleka 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo želeli raziskati stanje glede vsebnosti MU na območju KGZS Ptuj s poudarkom na kmetiji Hajšek ter proučiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na vsebnost MU. V raziskavo smo zajeli skoraj 24.000 kontrol prireje mleka (skupni vzorci) iz ≈ 750 rej za obdobje 2019‒2021, vključno s 34 kontrolami za kmetijo Hajšek. Izkazalo se je, da je vsebnost MU v splošnem prenizka, saj je bilo le 25 % kontrol v optimalnem območju (20‒25 mg MU/100 ml), preko polovice pa pod mejo 20 mg MU/100 ml, od teh pa polovica pod 15 mg MU/100 ml. Vzorci s kmetije Hajšek so bili v 82 % znotraj območja 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo ugotovili značilen vpliv sezone (visoke vrednosti poleti in jeseni, nizke pozimi in spomladi) in leta (celo leto zaniha navzgor ali navzdol) na vsebnost MU. S povečevanjem proizvodnosti in velikosti črede se je povečevala tudi vsebnost MU. Ugotovili smo značilno interakcijo med proizvodnostjo krav in sezono. Visoko proizvodne črede so imele tekom leta višjo in stabilnejšo vsebnost MU. Iz tega razloga na kmetiji Hajšek, ki se po proizvodnosti uvršča v sam vrh, nismo zaznali sezonskega vpliva. Vsebnost MU v nizko produktivnih čredah je bila nižja in bolj variabilna med sezonami. Izven rastne sezone imajo številne črede molznic, zlasti tiste z nizko proizvodnostjo, prenizko vsebnost MU, kar je najverjetneje posledica manj uravnane prehrane krav molznic. Za povečanje vsebnosti MU je priporočljivo izboljšati kakovost osnovne krme (npr. sejano travinje z vključitvijo metuljnic) in ujeti optimalen čas košnje in spravila.
Ključne besede: krave molznice, sečnina v mleku, sezona, proizvodnost, krmni obrok
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 219; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (959,16 KB)

3.
Variabilnost vsebnosti sečnine v mleku krav molznic glede na pasmo, zaporedno laktacijo, stadij laktacije in sezono : diplomsko delo
Maruša Kramberger, 2023, diplomsko delo

Opis: Koncentracija sečnine v mleku krav molznic posredno nakazuje na oskrbo krav z beljakovinami. Največji vpliv na koncentracijo sečnine v mleku ima prehrana krav molznic oziroma krmni obrok živali, a so za pravilno interpretacijo podatka o vsebnosti sečnine v mleku pomembni tudi drugi dejavniki. V raziskavi smo preučevali vpliv pasme, zaporedne laktacije, stadija laktacije in sezone ter njihovih interakcij na vsebnost sečnine v mleku krav molznic. Izhodiščni podatkovni set je vseboval preko 450.000 kontrol prireje mleka za krave različnih pasem iz preko 700 različnih rej KGZS zavoda Ptuj za obdobje treh let. Ker so bili podatki številčno neuravnoteženi glede na preučevane dejavnike, smo za obdelavo podatkov naključno izbrali manjši set podatkov (n=7970), ki je bil uravnotežen glede na pasmo, zaporedno laktacijo in stadij laktacije. Rezultati so pokazali, da so vsi preučevani dejavniki, razen zaporedna laktacija, imeli značilen vpliv na koncentracijo sečnine v mleku. Interakcije pa so bile, z izjemo ene (pasma × sezona) neznačilne. Pri pasmi je bila koncentracija sečnine v mleku bistveno višja pri kombiniranih pasmah kot mlečnih. Koncentracija sečnine se je na začetku stadija laktacije postopoma dvigovala do sredine laktacije, nato pa začela postopoma upadati. Pri sezoni smo zabeležili najnižjo koncentracijo pozimi, najvišjo pa poleti. Dvojna interakcija med sezono in pasmo, je pokazala, da je črno bela pasma imela poleti in jeseni nižje vrednosti sečnine v mleku kot druge pasme. V raziskavi, se je izkazalo, da imajo sezona in nekateri z živaljo povezani dejavniki nezanemarljiv vpliv na sečnino, kar kaže na to, da je pomembno, da jih pri upravljanju in krmljenju krav molznic upoštevamo.
Ključne besede: krave molznice, sečnina, sezona, dejavniki, povezani z živaljo
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (836,56 KB)

4.
Ocena stanja dobrega počutja v rejah krav molznic : diplomsko delo
Ines Kramberger, 2023, diplomsko delo

Opis: V rejah krav molznic se soočamo s številnimi problemi in izzivi, povezanimi z zagotavljanjem dobrega počutja živali. Predpogoj za spremembe in napredek je učinkovit sistem ocenjevanja. Razviti so bili različni protokoli, a imajo vsi pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo širšo uporabo v praksi. V naši raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic v prosti reji uporabili protokol Welfare Monitor, ki je poenostavljena in hitrejša različica protokola Welfare Quality®, pri katerem so nekatere meritve na živalih zamenjane z meritvami virov, hleva in menedžmenta. Protokol Welfare Monitor zajema opazovalna področja krmljenja, bivalnih pogojev, zdravstvenega stanja in obnašanja. Vsako področje je razdeljeno na 12 meril, ki jih preverimo z meritvami in ocenami v hlevu in na živalih. Opisan postopek smo izvedli na desetih kmetijah s prosto rejo krav molznic različnih velikosti, in sicer 16–90 krav molznic. Meritve in ocene, ki smo jih pridobili na kmetijah, cca. 30 meritev/ocen, smo uporabili za izračun ocen meril in te za izračun ocen opazovalnih področij, na osnovi katerih smo kmetijo uvrstili v eno izmed kategorij primernosti reje, in sicer neuvrščeno, sprejemljivo, izboljšano ali odlično. Čeprav so se kmetije glede ocen meril in opazovanih področij med seboj precej razlikovale, jih je bilo devet uvrščenih v kategorijo izboljšano, ena pa v kategorijo sprejemljivo. Rezultati, dobljeni v slovenskih rejah krav molznic, so spodbudni, a hkrati kažejo, da obstajajo številne možnosti za izboljšanje rejskih pogojev, kar pa se od reje do reje razlikuje. Na osnovi rezultatov bi bilo potrebno v rejah izvesti prilagoditve in spremembe in čez čas ponovno preveriti stanje dobrega počutja krav molznic.
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, prosta reja, ocenjevanje, protokol Welfare Monitor, protokol Welfare Quality.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Spolno razmerje potomstva pri govedu glede na prehranjenost matere : magistrsko delo
Janez Belšak, 2023, magistrsko delo

Opis: V živinoreji se pri potomcih pogosto favorizira določen spol. Dandanes se za namen produkcije željenega spola potomca uporabljajo izključno biotehnološke metode, predvsem seksirano seme. Vendar pa poznamo tudi biološke mehanizme, ki pod določenimi okoljskimi pogoji, na primer razpoložljivost virov in prehranska preskrba samice, povzročajo odklon spolnega razmerja pri potomstvu. V nalogi smo na podlagi podatkov Centralne podatkovne zbirke Govedo iskali povezavo med prehranjenostjo krav, predvsem na osnovi oskrbe z energijo, ocenjene posredno prek sestave mleka, in spolnim razmerjem potomstva. Ocena prehranjenosti je temeljila na razmerju med mlečnimi maščobami in beljakovinami ter na vsebnosti sečnine v mleku v obdobju od 7 do 14 dni pred uspešno osemenitvijo. Uporabili smo podatke krav različnih pasem, vključenih v kontrolo prireje od leta 2009 do 2022. Izhodiščni podatkovni set je skupno vseboval podatke za 51.766 kontrol prireje mleka od skupno 43.261 krav molznic iz 4.227 rej. Podatkov o količini sečnine v mleku smo imeli za 39.437 kontrol, podatke o številu somatskih celic (ŠSC) v mleku pa za 50.226 živali, od tega je imelo 23.300 živali ŠSC pod 150.000. ŠSC nad 150.000 nakazuje na začetek vnetnih procesov v vimenu, ki lahko pomembno vpliva na sestavo mleka, zato smo takšne živali obravnavali posebej. Rezultati kažejo, da imajo živali z nižjim razmerjem med mlečnimi maščobami in beljakovinami značilno večji delež moških potomcev, živali z visokim razmerjem pa večji delež ženskih potomcev. Krave z nizkimi in srednjimi vrednostmi sečnine v mleku imajo značilno višji delež ženskih potomcev. Živali, ki so boljše energijsko oskrbljene, imajo torej večji delež moških potomcev, pri živalih s slabšo energijsko oskrbljenostjo pa se kaže nasprotna tendenca. V vseh primerih so imele živali s ŠSC >150.000 moško odklonjeno spolno razmerje potomstva. Rezultati deloma potrjujejo Trivers-Willardovo hipotezo, ki implicira žensko odklonjeno spolno razmerje potomcev krav s slabšo preskrbljenostjo (energetsko bilanco), kar je pri poliginih živalih evolucijsko smotrnejše in rezultira z višjim biološkim fitnesom. Rezultati raziskave nakazujejo možnost uporabe prilagajanja krmnega obroka v obdobju pred osemenitvijo kot sorazmerno enostavnega načina manipulacije spolnega razmerja pri kravah molznicah
Ključne besede: govedo, spolno razmerje, prehranjenost, sestava mleka, teorija dodelitve spola
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 289; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Primerjava kazalnikov dobrega počutja v vezani in prosti reji krav molznic : diplomsko delo
Doris Filipič, 2023, diplomsko delo

Opis: Znano je, da se v rejah krav molznic pojavljajo težave z dobrim počutjem živali, še zlasti so pogoste kritike vezane reje krav molznic, pri čemer živalim ni omogočeno prosto gibanje, zaradi česar je omejeno izražanje naravnega obnašanja. V Sloveniji je vezana reja krav molznic prisotna na 65–70 % kmetij z mlečno proizvodnjo. Cilj diplomskega dela je bil preveriti stopnjo dobrega počutja krav molznic v vezani reji v primerjavi s prosto rejo. V raziskavo smo vključili pet kmetij z vezano in pet kmetij s prosto rejo krav molznic različnih velikosti (devet do 62 krav molznic) z območja SV Slovenije. Dobro počutje krav molznic smo ocenjevali s protokolom Welfare Monitor, ki je skrajšana različica protokola Welfare Quality®, s katerim ocenimo ustreznost krmljenja, nastanitve (bivalnih pogojev), zdravstvenega stanja in obnašanja živali. Glede na rezultate ne moremo potrditi izključne prednosti enega načina reje. V prosti reji so se kot ugodnejši izkazali bivanjski pogoji, delno tudi zdravstveno stanje (manj bolezni), po drugi strani smo v vezani reji ugotovili manj poškodb, prav tako se v manjši meri izvajajo rejski ukrepi, ki živalim povzročajo bolečine (odstranjevanje rogov). V obeh sistemih reje obstajajo številne možnosti izboljšav, ki vodijo v izboljšanje stanja počutja krav molznic. Za zagotavljanje dobrega počutja živali je ključnega pomena tudi rejski vidik (skrbnost rejca).
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Monitor, prosta reja, vezana reja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (975,86 KB)

7.
Kakovost izvedenih korektivnih ukrepov ob pojavu presežnih vrednosti mikroogranizmov v živilskem obratu - primer mesarije : diplomsko delo
Hana Koželjnik Kačičnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V okviru notranjega nadzora mora nosilec živilske dejavnosti zagotoviti zdravstveno ustreznost in varnost živil v vseh fazah proizvodnje in prometa z živili na podlagi veljavne zakonodaje in načel HACCP sistema (analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk). Na primeru mesarije smo v sodelovanju z Inštitutom za sanitarno inženirstvo proučevali higiensko-tehnične zahteve za živilski obrat in preverjali učinkovitost korektivnih ukrepov ob pojavu preseženih vrednosti mikroorganizmov. V mesariji smo opravili mikrobiološke preskuse iz različnih površin in ugotovili presežne mejne vrednosti pri 70 % odvzetih vzorcev. Predlagali smo korektivne ukrepe (dezinfekcija in dodatno usposabljanje zaposlenih) in ugotavljali, ali so le-ti zadostni za izboljšanje higienskega stanja. Pri ponovnem pregledu mesarije, po opravljeni dezinfekciji, so bile vrednosti aerobnih mezofilnih bakterij v vseh odvzetih vzorcih pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi (snažni vzorci). Dezinfekcija se je tako izkazala za učinkovit korektivni ukrep. Preverjanje znanja zaposlenih o higieni živil in HACCP sistemu je pokazalo pomanjkljivo poznavanje tematike s tega področja. Po izvedenem dodatnem izobraževanju zaposlenih se je stopnja znanja zaposlenih znatno povečala, prav tako je bila snažnost obrata v skladu s predpisanimi normativi. S tem smo potrdili, da je dodatno izobraževanje delavcev učinkovit ukrep za izboljšanje higienskega stanja v živilskih obratih, ki je ključno za zagotavljanje varnosti hrane in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.
Ključne besede: varnost živil, HACCP sistem, mesarija, sanitarno-tehnični pregled, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Pojavnosti najpogostejših prehranskih alegrij pri psih v Sloveniji : magistrsko delo
Julija Pučko, 2023, magistrsko delo

Opis: Alergija je pretirana reakcija imunskega sistema na specifičen alergen. Prehranske alergije pri psih so v zadnjih desetletjih vedno bolj prisotne in povzročajo različne dermatološke in gastrointestinalne bolezenske znake. Namen magistrskega dela je bil oceniti pojavnost ter najpogostejše oblike prehranskih alergij v Sloveniji. Hkrati smo popisali tudi prehranjevalne navade psov. Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 324 lastnikov. Razmerje med spoloma je bilo dokaj uravnoteženo (53 % samic), prevladovali so čistopasemski psi (60 %), ki živijo v hiši z lastnikom (68 %). Ugotovili smo, da največ lastnikov hrani svoje pse s komercialno pripravljeno suho briketirano hrano (41 %), ki jo najpogosteje kupujejo v specializiranih trgovinah za male živali (45 %). Glede na rezultate, se alergije na hrano pojavljajo pri 39 % psov, pri čemer je najpogostejši alergen perutninsko meso (15 %). V 50 % primerov alergije na hrano nastopijo že v prvem letu starosti psa in se najpogosteje kažejo kot srbečica (19 %). Lastniki psov prehranske alergije najpogosteje diagnosticirajo z izločitveno dieto (46 %). Pridobljeni rezultati raziskave lahko pripomorejo k ozaveščanju lastnikov psov o pomenu ustrezne prehrane ter ohranjanju močnega imunskega sistema za dobro počutje psov ter kot pomoč veterinarski stroki o pojavnosti prehranskih alergij v Sloveniji.
Ključne besede: psi, prehranske alergije, alergeni, klinični znaki, metode diagnosticiranja
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 395; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Vpliv omamljanja živali pred zakolom na izražanje bolečine, merjene z vokalizacijo : magistrsko delo
Sandra Kuhar, 2023, magistrsko delo

Opis: Predklavni in klavni postopki živalim povzročajo stres, trpljenje in bolečino, kar živali pogosto izražajo z oglašanjem (vokalizacijo). Negativnih aspektov ne moremo povsem preprečiti, a moramo storiti vse, da jih zmanjšamo na najmanjšo možno raven. Eden izmed obveznih ukrepov za zagotavljanje dobrobiti živali je omamljanje pred zakolom, ki ob ustrezni izvedbi povzroči takojšnjo izgubo zavesti in s tem neobčutljivost na bolečino. Literatura navaja, da lahko omamljanje smatramo kot učinkovito, če se med omamljanjem oglaša 3 % živali ali manj. V raziskavi smo želeli preveriti učinkovitost omamljanja prašičev s plinom CO2 in goveda s penetrirnim klinom v eni izmed slovenskih komercialnih klavnic. Uporabili smo metodo beleženja oglašanja. Za vsako žival smo zabeležili, ali se ob omamljanju oglaša ali ne, nismo pa beležili jakosti in vrste oglašanja. Pri govedu smo dodatno zabeležili še število strelov, potrebnih za uspešno omamljanje. Podatki so bili zbrani v 13 serijah zakola goveda (n=483) in 9 serijah zakola prašičev (n=528). Pri govedu se je v povprečju oglašalo 6 % govedi oziroma od 0 do 15 % po posameznih serijah (v štirih serijah ≤3 %). Pri prašičih se je v povprečju oglašalo 7 % prašičev, v posameznih serijah pa od 5 do 11 %, v nobeni seriji ni bila dosežena meja 3 % ali manj. Pri 25 % govedi je bil za ustrezno omamljanje potreben več kot en strel (tudi do štirje). Ob večkratnih strelih se je povečala tudi frekvenca oglašanja (na 10 % živali). V raziskavi ugotovljena stopnja vokalizacije presega mejo sprejemljivosti največ 3 %, ki je glede na literaturo dosegljiva. V izbrani klavnici bi bilo priporočljivo pregledati stanje, identificirati morebitne probleme (vzdrževanje opreme, usposobljenost delavcev itd.) in jih sanirati.
Ključne besede: oglašanje, omamljanje, zakol, govedo, prašiči
Objavljeno v DKUM: 03.05.2023; Ogledov: 329; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

10.
Ponovljivost rezultatov ocenjevanja dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko delo
Doroteja Kovše, 2022, magistrsko delo

Opis: Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo.
Ključne besede: grizenje repov, prašiči, dejavniki tveganja, ocenjevanje, ponovljivost
Objavljeno v DKUM: 08.12.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.75 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici