SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V predstavljenih raziskavah smo preucevali uporabnost bližnje infrardece (NIR) spektroskopije za napovedovanje kemijske sestave in kakovosti mesa. Spektralne analize smo izvedli s spektrofotometrom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA), dobljene podatke pa obdelali s statisticnim programom WinISI II. Kar zadeva kemijsko sestavo, smo napovedovali vsebnost intramuskularne mašcobe, beljakovin, vode, soli, neproteinskega dušika in prostih aminokislin v razlicnih vrstah mesa in mesnih izdelkov, pri cemer smo zaradi velike prakticne vrednosti namenili posebno pozornost dolocanju intramuskularne mašcobe v mesu prašicev in goveda ter napovedovanju kemijske sestave kraškega pršuta. NIR spektroskopija se je za dolocanje kemijske sestave izkazala kot izjemno zanesljiva metoda, ki bi lahko nadomestila konvencionalne kemijske analize. V zvezi s kakovostjo pa smo v mesu prašicev napovedovali tehnološke parametre, kakršni so pH, barva in sposobnost za vezavo vode. Tocnost napovedovanja lastnosti kakovosti mesa je bila v primerjavi s kemijsko sestavo manjša, toda napake napovedovanja so bile primerljive s ponovljivostjo referencnih metod, ki so v tem primeru hitre, enostavne, odvisne od okolja in zato manj natancne. Prednosti NIR spektroskopije (hitrost, nedestruktivnost, hkratnost dolocanja razlicnih lastnosti) skupaj z visoko zanesljivostjo napovedovanja dajejo velike možnosti za dolocanje kakovosti mesa v industriji. Z ustrezno izbiro nekaterih dejavnikov tocnosti (priprava vzorca, spektralno obmocje, vrsta vzorca, kemometricna metoda) lahko uspešnost napovedovanja z NIR spektroskopijo še izboljšamo.
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 3252; Prenosov: 244
.pdf Polno besedilo (3,68 MB)

2.
Lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje plemenskih svinj
Aleksandra Dervarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati stanje plodnostnih parametrov in lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje prašičev. V raziskavo smo vključili dva hleva, hlev A (43 plemenskih svinj) in hlev B (6 plemenskih svinj). V raziskavi smo ugotavljali vpliv trajanja laktacije na uspešnost pripustov, vzrok za majhno število gnezd/svinjo/leto, dvig oziroma padec števila živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih pujskov glede na laktacijo plemenske svinje in naredili primerjavo ekološke reje s konvencionalnim raziskovalnim hlevom. Vpliv dolžine laktacije, brejosti, zaporedne laktacije in načina reje na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance. Razlike med obravnavanji pa smo preverili z Duncanovim testom pri 95 % tveganju. Nato smo izračunali tudi povezanost (korelacijski koeficient, r) med različnimi lastnostmi. Ugotovili smo, da pride pri dlje trajajoči laktaciji hitreje do estrusa in uspešnega pripusta, da so pregonitve posledica za vzrok manjšega števila gnezd/leto, da se z zaporedno prasitvijo poporodni premor skrajša za 14 dni ter da se število živorojenih in mrtvorojenih z zaporedno laktacijo poveča. Podatki, na katerih smo ugotavljali lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje, so precej nižji od ciljev slovenske prašičereje.
Ključne besede: plemenske svinje, plodnost, zaporedna laktacija, število pujskov/gnezdo
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1011; Prenosov: 126
.pdf Polno besedilo (560,29 KB)

3.
Klavna kakovost in kakovost mesa prašičev pitanih z dodatkom tanina v krmi
Petra Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv dodatka tanina v krmni mešanici za prašiče na njihovo klavno kakovost in kakovost mesa. Poskus je bil izveden v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. V poskus je bilo vključenih 100 tekačev obeh spolov. Prašiči so bili razdeljeni v 5 skupin: kontrolna skupina in 4 poskusne, ki so poleg osnovne krme dobivale dodatek tanina: Farmatan (kostanjev ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Contan (hrastov ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Tanex (kombinacija kostanjevega in hrastovega ekstrakta, 0,5 in 1 g/kg krmne mešanice). V raziskavi smo spremljali različne lastnosti klavne kakovosti (masa toplih polovic, debelina mišice in slanine, površina mišice in slanine, masa stegna, mesnatost trupa in stegna), kakovosti mesa (pH, barva, sposobnost za vezavo vode) ter sestave mesa (vsebnost maščob, vode, beljakovin, delež metmioglobina). Naši rezultati so pokazali, da dodatki različnih vrst in koncentracij taninov v krmni mešanici nimajo vpliva na preučevane lastnosti pri prašičih, prav tako pa nismo zaznali škodljivega učinka. Za povzročitev zaznavnega vpliva so bile izbrane koncentracije taninov verjetno prenizke. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo izključiti morebitnih koristnih oziroma škodljivih posledic uporabe večjih koncentracij tanina na klavno kakovost in kakovost mesa.
Ključne besede: prašiči, tanini, kakovost klavnega trupa, kakovost mesa, kemijska sestava mesa
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1179; Prenosov: 212
.pdf Polno besedilo (445,35 KB)

4.
Uporaba kvantitativnega modela Welfare Quality® za ocenjevanje dobrega počutja prašičjih pitancev
Doroteja Fister, 2013, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo testirali eno izmed novejših metod za ocenjevanje dobrega počutja prašičev – kvantitativni model “Welfare Quality®”. Gre za hierarhično zgrajen sistem, pri katerem končni rezultat, primernost reje, določimo preko ocenjevanja štirih opazovalnih področij (Krmljenje, Način reje, Zdravstveno stanje in Obnašanje). Ocena za posamezno področje vključuje 2 do 4 ocene za merila (skupaj 12 meril), le-te pa se izračunajo na podlagi meritev, ki se v večji meri izvedejo na individualnih živalih. Glede na primernost reje preučevano enoto uvrstimo v eno izmed kategorij dobrega počutja: izvrstno, dobro, sprejemljivo in nerazvrščeno. V raziskavi smo protokol za ocenjevanje dobrega počutja preizkusili na primeru prašičev (kategorija pitanci). Raziskavo smo izvedli na družinski prašičerejski kmetiji in je vključevala 145 živali. Upoštevajoč navodila za ocenjevanje dobrega počutja prašičev smo za opazovalna področja dobili naslednje ocene na lestvici od 0 (najslabše stanje) do 100 (najboljše stanje): 100 za področje krmljenja, 22 za način reje, 32 za zdravstveno stanje in 55 za področje obnašanja. Glede na te ocene se proučevana kmetija po primernosti reje uvršča v kategorijo sprejemljivo. Dobljeni rezultati kažejo, da se povprečna slovenska prašičerejska kmetija, ki pri reji dosledno upošteva z evropsko in slovensko zakonodajo predpisane zahteve, na lestvici dobrega počutja po kvantitativnem modelu “Welfare Quality®” uvršča nizko.
Ključne besede: dobro počutje živali / ocenjevalni protokol / prašičji pitanci
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 937; Prenosov: 79
.pdf Polno besedilo (885,27 KB)

5.
VPLIV PREDPITOVNE REJE, SPOLA IN DRŽAVE IZVORA NA RASTNOST IN KLAVNO KAKOVOST GOVEJIH PITANCEV
Robert Fišer, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv začetnega rejca (predpitovne reje), spola ter države izvora na rastnost in klavno kakovost pitancev lisaste pasme. V raziskavo smo zajeli 698 živali (bikov in telic), ki so bile vzrejene na preučevani kmetiji in zaklane v obdobju 10 let (2002–2012). Živali so prišle na kmetijo od različnih rejcev iz Slovenije in sosednjih držav (uvoz iz Češke in Madžarske) pri povprečni starosti 97 dni in povprečni telesni masi 150 kg. V primeru slovenskih živali nas je v prvi vrsti zanimal vpliv predpitovne reje oziroma rejca, ki je živali oskrboval do prihoda na našo kmetijo. V ta namen smo živali razdelili v dve skupini glede na sposobnost zauživanja voluminozne krme (dobra in slaba sposobnost). Rezultati niso pokazali razlik v rastnosti in klavni kakovosti med skupinama pri nobeni izmed preučevanih kategorij. Nadalje smo naredili primerjavo bikov in telic v slovenskih razmerah in potrdili že znane ugotovitve o boljši rastnosti in klavni kakovosti bikov. Pri vrednotenju vpliva države izvora smo slovenske bike primerjali z madžarskimi, slovenske telice pa s češkimi. Slovenski biki so v primerjavi z madžarskimi boljše priraščali, bili so manj zamaščeni, v mesnatosti pa se niso razlikovali. Podobno se je izkazalo tudi pri telicah (boljša rastnost slovenskih telic, enaka mesnatost), le da so bile slovenske telice nekoliko bolj zamaščene.
Ključne besede: goveji pitanci, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.12.2013; Ogledov: 1080; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (573,31 KB)

6.
PRIMERJALNA ANALIZA KAKOVOSTI MLEKA NA IZBRANIH KMETIJAH KOROŠKE REGIJE Z RAZLIČNIMI MOŽNOSTMI ZA KMETOVANJE
Simona Gologranc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo preučevali tehnološko kakovost mleka glede na različne možnosti za kmetovanje (območja z omejenimi dejavniki (OMD) in nižinska območja, ki ne sodijo v OMD). V raziskavo smo vključili 18 kmetij iz koroške regije: 6 iz gričevnato hribovskega, 7 iz gorsko višinskega in 5 iz nižinskega območja. Z anketo smo pridobili informacije o staležu živali, načinu reje in molže, krmnem obroku ipd. Kakovost mleka (sestava, zmrziščna točka in skupno število mikroorganizmov ter somatskih celic) smo določili s pomočjo podatkov AT kontrole (mesečne kontrole), standardnih laktacij ter analiz bazenskih vzorcev Mlekarne Celeia. Rezultati analiz mleka niso pokazali bistvenih razlik v sestavi in kakovosti mleka med preučevanimi območji. Z anketo smo ugotovili, da razvrstitev kmetij v preučevana območja ni nujno povezana z drugačnim načinom kmetovanja in prehranske oskrbe krav. Raziskava je nadalje pokazala, da rezultati AT kontrole niso neposredno primerljivi z analizami bazenskih vzorcev. Potrebno je ločiti med kakovostjo oddanega in prirejenega mleka. Do največjih razlik med obema analizama prihaja v vsebnosti somatskih celic (SC), saj kmetje mleka krav, ki imajo ob kontroli povečano število SC, najverjetneje ne oddajo v mlekarno. Informacije AT kontrole omogočajo rejcu prilagajanje rejskega dela, nadzor zdravstvenega stanja in izločanje manj kakovostnega mleka, zaradi česar dobi mlekarna mleko boljše kakovosti.
Ključne besede: mleko / tehnološka kakovost / območja z omejenimi dejavniki / OMD
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 588; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

7.
VPLIV DOLŽINE SOLJENJA NA REOLOŠKE, KEMIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI PRŠUTA
Boris Potočnik, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo ugotovljali vpliv skrajšanega soljenja na izgube med predelavo, kemično sestavo ter reološke in senzorične lastnosti pršuta. Stegna sedmih imunokastratov (n = 14) smo razdelili v dve skupini, jih nasolili za 6 (skrajšano soljenje) oziroma 18 (klasično soljenje) dni in predelali po standardnem postopku za kraški pršut. Med predelavo smo spremljali izgubo teže, na zrelih pršutih pa smo opravili kemično, senzorično in reološko analizo. Trajanje soljenja ni imelo vpliva (P < 0,05) na izgubo teže med predelavo. V primerjavi s klasično soljenimi smo pri pršutih s skrajšanim soljenjem ugotovili značilno (P < 0,05) višjo vrednost za aktivnost vode, nižjo vsebnost soli in višji indeks proteolize. Analiza reoloških lastnosti je pokazala, da so bili pršuti pri skrajšanem soljenju značilno (P < 0,05) mehkejši, manj kohezivni, gumijasti, elastični in žvečljivi ter so imeli večji indeks relaksacije. Senzorična analiza je pokazala povezavo skrajšanega soljenja (P ˂ 0,05) z večjo intenzivnostjo barve mišic, manjšo slanostjo ter hkrati večjo sladkostjo, grenkostjo, kislostjo in intenzivnostjo tujih okusov. S skrajšanim soljenjem smo uspeli znižati vsebnost soli, a so se na pršutu hkrati pokazali tudi nekateri negativni učinki, predvsem s stališča senzoričnih lastnosti, zaradi česar bi bilo potrebno v prihodnje prilagoditi tudi druge faze predelave.
Ključne besede: pršut, skrajšano soljenje, senzorične lastnosti, reološke lastnosti, kemična sestava
Objavljeno: 22.06.2015; Ogledov: 592; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

8.
Napovedovanje kemične sestave krme z NIR spektroskopijo
Alenka Štalekar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo preučevali uporabnost prenosnega NIR spektrometra za napovedovanje kemične sestave krme. V raziskavo smo vključili 244 vzorcev travnih silaž, mrve in zelene krme, v katerih smo z weendsko analizo določili vsebnost suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB), maščob (SM), vlaknine (SV) in pepela (SP) ter prostornino plinov (ki je pomembna za izračun energijske vrednosti krme). Dobljene kemične analize smo povezali s spektralnimi podatki. Pri razvijanju in validaciji modelov smo testirali vpliv območja valovnih dolžin, uporabe odvodov osnovnega spektra absorbcije ter načina validacije modelov. Kakovost modelov smo ovrednotili z determinacijskim koeficientom (R2CV) in napako navzkrižne validacije (seCV) ter parametrom RPD (razmerje med seCV in standardnim odklonom referenčnih vrednosti). V splošnem smo dobili boljšo kakovost modelov brez uporabe odvodov na celem in NIR spektru. Način validacije ni imel vpliva na rezultate. Zelo dobre rezultate smo dobili za SB (R2CV >0,90, RPD > 3,0) in SV (R2CV > 0,85, RPD>2,5) ter srednje dobre za SM, SP in prostornino plinov (R2CV = 0,65-0,75, RPD = 1,5-2,0). SS nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Za primerjavo smo modele razvili še z laboratorijskim spektrometrom. Kakovost modelov pri laboratorijskem inštrumentu je bila večja kot pri prenosnem spektrometru. Razlog za to je delno v slabši natančnosti prenosnega inštrumenta (optična sonda in kabel) in delno v časovni razliki med izvedbo kemijske in spektralne analize pri prenosnem inštrumentu. Upoštevajoč slednje lahko zaključimo, da ima prenosni NIR spektrometer velik potencial za napovedovanje kemične sestave krme, vendar bi bilo za praktične namene potrebno napovedne modele pripraviti ponovno z novimi vzorci krme.
Ključne besede: NIR spektroskopija, krma, kemična sestava, prenosni spektrometer
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 455; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (770,90 KB)

9.
POSKUS NAPOVEDOVANJA BARVE IN TEKSTURE PRŠUTA Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Matej Štefanič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučevali uspešnost napovedovanja barve in teksture pršuta z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije. Osredotočili smo se na uporabnost dveh različnih spektrometrov: laboratorijskega spektrometra (NIR Systems 6500) in prenosnega spektrometra s sondo (LABSPEC®5000). V raziskavo smo vključili 115 pršutov, pri katerih smo na dveh različnih mišicah izvedli referenčne meritve barve in teksture s kolorimetrom in teksturometrom. Na osnovi referenčnih vrednosti in NIR spektrov smo razvili in testirali kalibracijske modele. Poleg primerjave spektrometrov smo preizkušali tudi način priprave vzorca (mleti in intaktni), spektralno območje (vidni, NIR in celoten spekter) ter uporabo odvodov osnovnega spektra absorpcije (brez, prvi, drugi). Rezultate smo ovrednotili s pomočjo napake (seCV) in determinacijskega koeficienta (R2CV) navzkrižne validacije ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Na splošno smo boljšo točnost napovedovanja dosegli z uporabo laboratorijskega aparata v primerjavi s prenosnim. Uporaba mletih in intaktnih vzorcev ni povzročila bistvenih razlik v točnosti napovedovanja. Pri teksturnem testu SR smo uspeli precej natančno napovedati začetno (R2CV = 0,79, RPD = 2,2) in končno silo (R2CV = 0,76, RPD = 2,1) ter nekoliko slabši relaksacijski indeks (R2CV = 0,64, RPD=1,6). Pri teksturnem testu TPA smo dobili dobre rezultate za trdoto, gumijavost in žvečljivost (R2CV = 0,80–0,90, RPD = 2,0–3,0), nekoliko slabše pa za elastičnost in kohezivnost (R2CV = 0,55–0,75, RPD = 1,5-2,0), medtem ko adhezivnosti nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Pri napovedovanju barve smo srednje dobre rezultate dobili le za parameter L* (R2CV = 0,70, RPD = 1,8).
Ključne besede: pršut, NIR spektroskopija, tekstura, barva
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 565; Prenosov: 49
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

10.
Spremljanje stanja in predlog ukrepov za zmanjšanje pogostosti mastitisov pri molznicah v slovenskih čredah
Damjana Flere, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Število somatskih celic (ŠSC) je pokazatelj zdravstvenega stanja mlečne žleze, ki vpliva tudi na tehnološko kakovost mleka. Cilj magistrskega dela je bil preučiti stanje na področju ŠSC v Sloveniji in analizirati dejavnike, ki vplivajo nanj (pasma, zaporedna laktacija, stadij laktacije, leto in sezona telitve, proizvodnost in velikost črede, proizvodnost živali). Analizo smo naredili na zbranih podatkih AT4 kontrole mlečnosti za obdobje 5,5 let za celotno Slovenijo (n3,2×106 kontrol). Na podvzorcu 10 % naključno izbranih čred (n220.000 kontrol) smo statistično ovrednotili pomembnejše vplive na ŠSC. Ugotovili smo, da imajo med preučevanimi dejavniki največji vpliv nivo proizvodnosti živali, zaporedna laktacija in pasma. V splošnem velja, da je večja mlečnost (dnevna ali v standardni laktaciji) povezana z nižjim ŠSC. Največje ŠSC je bilo pri črno beli pasmi, sledili sta ji rjava in lisasta pasma ter nazadnje križanke med lisasto in pasmami, usmerjenih v prirejo mleka. Vpliv zaporedne laktacije na ŠSC je bil izrazit, ostali preučevani dejavniki (proizvodnost črede, leto in sezona telitve) pa so pokazali manjši ali zanemarljiv vpliv na ŠSC. V okviru magistrskega dela smo pregledali sisteme nadzora ter ukrepe za zmanjšanje pojavnosti mastitisov v različnih državah v Evropi in po svetu. Na osnovi pregleda literature in dobljenih rezultatov smo sestavili priporočila za zmanjšanje pojavnost mastitisov v slovenskih čredah krav molznic.
Ključne besede: somatske celice, mastitis, programi nadzora nad mastitisi
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 423; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (1010,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici