| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KAKO VIDI BARVNO SLEPA OSEBA
Maja Pliberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava popolno barvno slepoto. V njej so zbrani teoretični podatki in praktične ugotovitve, vezane na barvno slepoto v povezavi z likovno umetnostjo. Sodelovanje z barvno slepo osebo me je pripeljalo do spoznanja, kakšne so barve v njihovem vidu in koliko se razlikujejo od barv, kot jih zaznava oseba z zdravim vidom. Slike, ki to prikazujejo, vidimo v drugačni perspektivi, to je v pogledu barvno slepe osebe. Oko je naš najpomembnejši čutilo, s katerim zaznavamo in si predstavljamo svet, z njim se orientiramo in znajdemo v okolju. Za vidno zaznavo je najpomembnejša svetloba, ki nam daje prvi vtis o stvareh. Z žarki, ki se odbijajo od predmetov, zaznavamo barve, odseve in sence, vse to pa nam prikazujejo svet, kot ga poznamo. Likovne izdelke spoznavamo s čuti, ki so povezovalni sistem med izdelkom in našo zavestjo. Z vidom zaznamo barve ter njihove lastnosti. Pomembne so tri barvne dimenzije – svetlost, barvnost in čistost. S temi dimenzijami spoznamo barvo predmeta, njegovo podobnost z belino in nasičenost barve s sivino. Barvno slepa oseba vidi lastnosti barv drugače. Posledično se likovna dela obravnavajo na osnovi drugačnih barvnih dimenzij. Svoja dela sem prikazala v sivinah, kot jih vidi barvno slepa oseba, ter sivinah svetlostne vrednosti barv.
Ključne besede: barvna slepota, likovni čuti, likovne prvine, svetlo in temno, barvne dimenzije, kontrast.
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1519; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Pomoč z umetnostjo v likovnih delavnicah z učenko z več motnjami
Maja Pliberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Šole s prilagojenim programom ob razvijajoči se prenovi šolskega sistema postajajo močan del šolske mreže, katerih namen je razvoj v smeri oblikovanja centrov nudenja pomoči za redne osnovne šole na področju sistematizacije, svetovanja, celostne obravnave otrok in načinov dela. Prav tako so to ustanove, ki otrokom z motnjo v duševnem razvoju nudijo ustrezne pogoje za izobraževanje in celostno obravnavo ter sledijo načelom inkluzije z željo zmanjšati stigmatizacijo otrok in povečati njihovo vključenost v okolje kot enakovreden subjekt v smeri sprejetosti njihove drugačnosti. Celostna obravnava otrok ni samo temelj dela na šoli s prilagojenim programom, temveč so v obravnavo otrok vključeni individualizacija, timsko delo in sodelovanje s starši in širšim okoljem. Učitelji z umetnostjo kot medijem po eni strani razvijajo področja emocije otrok, z delom na močnejših področjih učenca izboljšujejo njegovo samopodobo ter prek delavnic in projektov navezujejo stik z okolico in drugimi osnovnimi šolami, umetnostni proces pa po drugi strani omogoča pedagogu opazovanje otrokove osebe. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni pregled literature, raziskav in člankov domačih in tujih avtorjev o delovanju in vlogi osnovne šole s prilagojenim programom ter prednosti in slabosti vključevanja otrok z motnjo v duševnem razvoju v sistem izobraževanja in vključevanje področja pomoči umetnosti v sistem vzgoje in izobraževanja. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi študije primera učenke z več motnjami, pri kateri so se v izvedene likovne delavnice vnesle metode pomoči z umetnostjo zaradi spodbujanja socialne interakcije, razvoja domišljijske in skupne igre, razvijanja subtilnega odnosa do likovnega ustvarjanja in spoznavanja novih tehnik ustvarjanja.
Ključne besede: osnovne šole s prilagojenim programom, otroci z motnjo v duševnem razvoju, pomoč z umetnostjo
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 657; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici