| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZANOST MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI IN MORFOLOŠKIH ZNAČILNOSTI ŠEST LET STARIH OTROK
Maja Ozmec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Povezanost motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šest let starih otrok« smo z rezultati testiranja želeli ugotoviti povezanost motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnostih. V teoretičnem delu so predstavljene motorične sposobnosti in morfološke značilnosti šest let starih otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testiranja 128 otrok prvih razredov sedmih osnovnih šola spodnjega Podravja. Otroke smo testirali z osmimi motoričnimi testi, s katerimi smo ugotavljali ravnotežje, koordinacijo, eksplozivno moč in repetativno moč in te motorične sposobnosti primerjali z njihovimi morfološkimi značilnostmi. Na osnovi povprečnih rezultatov testiranja ugotavljamo, da morfološke značilnosti ne vplivajo na motorične sposobnosti otrok. Ugotavljamo tudi, da so deklice dosegle boljše rezultate od dečkov na testih repetativne moči, dečki pa so dosegli boljše rezultate od deklic na testih koordinacije, ravnotežja in eksplozivne moči.
Ključne besede: motorične sposobnosti, morfološke značilnosti, telesna teža, telesna višina, indeks telesne mase, šest let stari otroci
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2967; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (589,32 KB)

2.
VPLIV REDČENJA GROZDJA NA KAKOVOST PRIDELKA PRI SORTAH 'ŠIPON' IN 'RENSKI RIZLING'
Maja Ozmec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2002 in 2003 smo pri sortah 'Šipon' in 'Renski rizling' na lokacijah Litmerk in Kajžar v ljutomersko-ormoškem vinorodnem podokolišu ugotavljali vpliv redčenja grozdja na kakovost pridelka. Poskus je bil postavljen po metodi latinskega kvadrata s petimi obravnavanji: K (kontrola brez redčenja), A (odstranjen vsak tretji grozd na mladiki in priveski), B (ostal je en grozd na mladiki). Redčenje je bilo izvedeno v dveh terminih: T1 (tri tedne po polnem cvetenju) in T2 (pred mehčanjem jagod). V letu 2002 je bila pri sorti 'Šipon' masa grozdja pri obravnavanjih AT1 in BT1 manjša v primerjavi s kontrolo. V letu 2003 pa je bila masa grozdja pri obravnavanju AT2 večja v primerjavi z AT1 in BT1. Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' v letu 2002 ni vplivalo na maso grozdja, v letu 2003 pa je bila manjša masa grozdja pri prvem terminu redčenja (p≤0,05). Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' (2002, 2003) in sorti 'Šipon' (2003) ni vplivalo na parametre kakovosti pridelka. Pri sorti 'Šipon' smo ugotovili, da je redčenje grozdja (AT1, AT2 ter BT2) v letu 2002 vplivalo na večjo vsebnost sladkorja v primerjavi s kontrolo (p≤0,05). Ugotovili smo, da redčenje grozdja ni vplivalo na kakovost pridelka v letu 2003. Redčenje grozdja ni vplivalo na povečanje mase 100 jagod ter na število pečk v 100 jagodah. 'Šipon' in 'Renski rizling' sta imela nižjo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2003, v primerjavi z 2002, in višji pH (vpliv letnika).
Ključne besede: vinska trta, redčenje grozdja, 'Šipon', 'Renski rizling'
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 504; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (787,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici