1. Učinek neusmerjenih glasbenih dejavnosti na socialno-čustveni razvoj predšolskega otroka : diplomsko deloMaja Motaln, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kako vključenost v neusmerjene in deloma vodene glasbene kotičke vpliva na pogostost pojavljanja določenih socialnih in čustvenih vedenj pri otroku. Med izvajanjem glasbenih kotičkov smo s pomočjo vnaprej pripravljenega opazovalnega lista v skupini otrok, starih od 4 do 5 let, opazovali vedenja na socialnem in čustvenem področju. Po izvedbi dejavnosti smo z otroki izvedli intervju, pri katerem so lahko delili svoje vtise in občutke o igri v glasbenem kotičku. Rezultati so pokazali, da je bil glasbeni kotiček pri otrocih zelo priljubljen in so se ga radi udeleževali. Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da so otroci izražali pozitivna čustva do drugih in do sebe. Prav gotovo lahko z igro v glasbenem kotičku spodbujamo razvoj socialnih in čustvenih veščin, saj otrok preizkuša svoje socialne spretnosti pri tem, ko mora upoštevati navodila, sodelovati z drugimi in se truditi za dobre odnose v skupini.
Ključne besede: glasbeni kotiček, glasbene dejavnosti, socialni razvoj, čustveni razvoj, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. Vpliv silirnih dodatkov na obstojnost in kakovost koruzne silaže : diplomsko deloMaja Motaln, 2022, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Vivod smo septembra 2020 izvedli poskus s siliranjem koruze. V diplomskem delu smo primerjalno proučili vpliv različnih silirnih dodatkov (Schaumann Bonsilage SPEED M, Animalis SiloSolve FC, Biomin) na obstojnost in kakovost koruzne silaže. Kakovostne parametre smo ovrednotili spomladi leta 2021 s pomočjo organoleptične ocene po DLG ključu (vonj, barva, struktura, plesnivost, suho snov (SS) in neto energijo za laktacijo (NEL)) ter s kemijskimi analizami (aerobna stabilnost, vsebnost SS, škroba (ŠK), surovih beljakovin (SB), surovih vlaknin (SV), surovih maščob (SM), NDF, ADF, NEL …), izvedenimi v laboratoriju LKS – Landwirtschaftliche Kommunikations und Servicegesellschaft mbH (Niederwiesa, Nemčija). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je bila aerobna stabilnost pri vseh silažah (z in brez silirnega dodatka) enaka (5 dni) ter da so med silažami po vsebnosti SB, SV in SP manjša odstopanja. Po oceni organoleptičnih lastnosti koruzne silaže so vrednosti vseh proučevanih parametrov statistično primerljive. Razen za vonj, barvo in NEL, kjer ugotavljamo statistično značilne razlike.
Ključne besede: koruzna silaža, silirni dodatki, kakovost, obstojnost
Objavljeno v DKUM: 21.09.2022; Ogledov: 652; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,75 MB) |
3. OCENJEVANJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTIMaja Motaln, 2016, magistrsko delo Opis: Jasno je, da pri znanju ne moremo določiti enotne definicije, ki bi dodobra zajela vse pomembne vidike znanja, tudi ni »recepta« za najboljše znanje. Vsi podatki, tudi taki za katere menimo, da nam nikoli ne bodo prišli prav, kdaj pridejo prav.
Ocenjevanje pri pouku književnosti ponuja učiteljem veliko možnosti za preverjanje in ocenjevanje, npr. ustno in pisno preverjanje ter pisanje spisov oziroma esejev. Zanimalo nas je, ali je učencem oziroma dijakom pri predmetu slovenščine bližje slovnica ali književnost. Res je, da so profesorji tisti, ki učijo učence oziroma dijake, vendar pa lahko tudi učenci veliko dajo profesorjem. Odločili smo se, da učence oziroma dijake povprašamo o tistem, kar oni pogrešajo pri pouku književnosti in kaj bi popravili, naredili boljše. Tako bomo dobili odgovore iz prve roke. Menimo, da bomo s pomočjo sledečega magistrskega dela dobili koristne napotke za pouk književnosti. Osredotočili smo se tudi na ocenjevanje pri pouku književnosti. Vemo namreč, da poznamo veliko oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, vendar pa seveda niso vse pisane na kožo učencem in dijakom. Ljudje smo si različni in imamo različne sposobnosti. Zanimalo nas je, katera oblika preverjanja znanja se učencem in dijakom zdi najučinkovitejša in katera najmanj. S pomočjo ankete bomo preverili, kakšna je bralna pismenost učencev in dijakov, saj se vsi zavedamo, da učenci in dijaki premalo berejo. Tako bodo anketirani dobili možnost, da sami povedo, kaj bi radi brali in kakšne knjige so jim zanimive. Preverili bomo, katera dela berejo učenci oziroma dijaki.
Ključne besede: ocenjevanje, pouk književnosti, branje, bralna pismenost
Objavljeno v DKUM: 08.08.2016; Ogledov: 2140; Prenosov: 288
Celotno besedilo (8,35 MB) |
