| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Seksizem v policijski uniformi
Tinkara Susman, 2021, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi raziskujem temo seksizma v policijski uniformi. Tema je obsežna a vseeno je o omenjeni tematiki zelo malo spisanega. Gre za delikatno, nevidno temo, o kateri se ne piše veliko, a se o njej, v policijskih vrstah, neprestano govori. V diplomskem delu so bila preučena številna domača in tuja znanstvena dela. Velik del zaključnega dela zaobjemajo izsledki in ugotovitve iz člankov in letnih poročil. Prav tako dobršen del predstavljajo študije, narejene na omenjeno temo. Seksizem je aktualna tema, o kateri se zadnje čase postavljajo številna vprašanja: v kolikšni meri, zakaj in v katerem sektorju gospodarstva se ta najpogosteje pojavlja. Gre namreč za diskriminacijo žensk na delovnih mestih; žrtve omenjenega pojava so obstajale že vrsto let, a se je pojav na delovnih mestih zanikal. Z razvojem družbe in politike, ki ji vlada, so se v zadnjih desetletjih odpirala in porajala številna vprašanja na omenjeno temo, saj so ženske izražale nejevoljo nad diskriminatornim in seksističnim vedenjem sodelavcev zoper njih. Teoretiki in raziskovalci so nato ugotovili, da je seksistično dojemanje ženskega spola na delovnih mestih, predvsem v tradicionalno moških institucijah, vse prej kot neobičajno in začeli raziskovati tovrstno področje. Ne evropski in nacionalni ravni so vrsto let sprejemali različne zakonske in podzakonske akte, konvencije in priporočila, ki bi preprečili diskriminatorno vedenje zoper ženski spol. Kljub vsem sprejetim ukrepom proti diskriminaciji in seksizmu pa je to tema, ki nenehno buri duhove, in znotraj katere se nenehno razvijejo nove oblike omenjenega pojava. Težava je namreč v tem, da človeški um vedno najde šibkejšega, ki ga zavrača, in mu želi povzročiti škodo.
Ključne besede: policija, policijska subkultura, ženske, vključenost, diskriminacija, seksizem, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (625,27 KB)

2.
Odnos policistov do uporabe pooblastila "stop & search"
Mirče Milenkov, 2021, diplomsko delo

Opis: Izraz »Stop & Search« se pretežno uporablja v Veliki Britaniji in sicer za pooblastila, ki policistom omogočajo ugotavljanje identitete in pregled osebe z namenom odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Gre za dokaj kontroverzna pooblastila, ki se velikokrat povezujejo s policijskim rasizmom in policijskim nasiljem. S to diplomsko nalogo smo se odločili preveriti, kakšen je odnos policistov in policistk v Sloveniji do uporabe pooblastil, ki jih lahko uvrstimo v skupino tako imenovanih »Stop & Search« pooblastil. Ta so v slovenski zakonodaji urejena v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, in sicer gre za pooblastilo ugotavljanja identitete, varnostnega pregleda in pregleda osebe. Ugotovili smo, da je pravna ureditev teh treh pooblastil relativno primerna, so pa zagotovo številne pomanjkljivosti, ki dopuščajo morebitno zlorabo oz. prekomerno uporabo teh pooblastil, še posebej pri pooblastilu za ugotavljanje identitete. Prav tako smo ugotovili, da se policisti in policistke zelo dobro zavedajo pomena, ki ga ima njihov odnos pri obravnavi oseb v policijskih postopkih. S strani določenih intervjuvanih policistov in policist je bilo sicer izpostavljeno, da pooblastila ki jih imamo v Sloveniji, ne moremo povsem primerjati s pooblastili »Stop & Search« kot jih poznajo v Veliki Britaniji. S tem se delno tudi sami strinjamo in nas pravzaprav veseli, da tovrstnih pooblastil kot jih poznajo v Veliki Britaniji, v Sloveniji nimamo, smo pa kljub temu, pri določenih intervjuvancih zaznali željo oz. naklonjenost po razširitvi obstoječih pooblastil na način, da bi se le ta vsaj delno približala »Stop & Search« pooblastilom kot jih poznajo v tujini. Menimo, da bi to močno škodovalo odnosom med skupnostjo in med policijo, prav tako pa na podlagi izkušenj iz tujine predvidevamo, da pri tem ne bi prišlo do zmanjšanja kaznivih dejano in prekrškov, kar pomeni, da bi razširitev omenjenih pooblastil prinesla zgolj negativne posledice.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 11.11.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (520,23 KB)

3.
Policija kot mehanizem družbenega nadzorstva v času pandemije
Staš Vertačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Še nedolgo nazaj, v letu 2019, ko se je še neznani virus širil po Kitajski, nekje daleč stran od nas, si nismo mogli predstavljati, da bo samo v nekaj mesecih zajel celoten svet in povzročil svetovno zdravstveno krizo. Življenja, kot smo ga poznali pred pandemijo, nismo več poznali, začela se je neka nova realnost, ki so jo zaznamovali ukrepi za zajezitev covida-19. Nekateri ukrepi, ki so veljali, so v ljudeh vzbujali nestrinjanje in nezadovoljstvo, mnogim so bili nesmiselni in preveč invazivni za osebno svobodo. V Sloveniji je bilo moč zaznati splošno nezadovoljstvo prebivalstva nad ukrepi, ki jih je izvajala in nadzirala policija. V času pandemije se je po celotnem svetu pokazalo, kako vpeto je družbeno nadzorstvo, tako formalno kot neformalno, v naša življenja. Državno formalno nadzorstvo in njen najvidnejši »element«, policija, sta pokazali dejansko moč nadzorstva ter tudi, kaj pomeni, ko ljudje nadzorstvo zaznavajo kot pretirano, saj se pojavi splošno nezadovoljstvo z oblastjo, njenimi organi, nezaupanje in državna nepokorščina. V Sloveniji smo to videli tudi na številnih protestih. V luči vsega tega dogajanja, pa je nastalo to diplomsko delo z namenom pojasniti pomen in vlogo družbenega, predvsem formalnega nadzorstva, natančneje policije, ki je za ljudi najvidnejši nadzornik, še posebej v teh »novih« časih. Zaradi nezadovoljstva in nestrinjanja z nekaterimi ukrepi za zajezitev virusa covid-19, je bila opravljena raziskava med prebivalci Republike Slovenije o delu policije, zaznavanju vloge policije pri zajezitvi pandemije in »ubogljivosti« državljanov pri upoštevanju ukrepov za zajezitev virusa covid-19, kjer je bilo ugotovljeno, da so se večini sodelujočih, ukrepi kot so policijska ura, prepovedano gibanje med občinami, obvezno nošenje mask na prostem in drugi, zdeli nesmiselni, zato so jih mnogi kršili, policija pa tudi s svojim represivnim delovanjem ni vplivala na večje spoštovanje ukrepov. Sodelujoči so zato v raziskavi policijo opredelili kot niti pomembno in niti nepomembno, v smislu dejanskega doprinosa k zajezitvi covida-19. Samo delovanje policije med veljavnimi ukrepi pa je po raziskavi, ki jo je izvedla policija sama, vplivalo tudi na zaupanje prebivalcev Slovenije do policije, ki je v primerjavi s prejšnjimi leti precej nižje.
Ključne besede: diplomske naloge, družbeno nadzorstvo, policija, pandemija, ukrepi, covid-19
Objavljeno: 03.11.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Motiviranost pripadnikov pomožne policije
Dejan Peršuh, 2021, diplomsko delo

Opis: Vodenje kadrov predstavlja pomembno funkcijo delovanja nekega sistema. Uspešnost vodenja se odraža pri zaposlenih in uporabnikih storitev. Vendar samo vodenje še ne pomeni uspeha. Pravi vodja mora znati svoje zaposlene pravilno motivirati. Kako motivirati zaposlene? Mnogi so že poskušali odgovoriti na to vprašanje. Ameriški klinični psiholog Frederick Irving Herzberg je poskusil odgovoriti s svojo dvofaktorsko teorijo, ki trdi, da obstajajo dejavniki delovnih mest, ki povzročajo zadovoljstvo (motivatorji) in kaj mora biti izpolnjeno, da se sploh začne dogajati motivacija (higieniki). S tem diplomskim delom je ta teorija uporabljena kot osnova za študijo motivacije pri pomožnih policistih v Sloveniji, ki smo jo opravili s pomočjo ankete. V raziskovalnem delu je sodelovalo 206 anketirancev pomožnih policistov s pomočjo katerih smo ugotavljali, kateri so tisti različni motivacijski dejavniki, ki vplivajo na delo pri Policiji. Avtor ugotavlja, da dejavniki, kot so odgovornost, napredovanje, dosežki in delo samo vplivajo na pripadnike pomožne policije. Po drugi strani se lahko nezadovoljstvo kaže zaradi slabe opreme, odnosov s sodelavci, delovnih pogojev in časa.
Ključne besede: diplomske naloge, motiviranost, motivacijski dejavniki, pomožna policija
Objavljeno: 02.11.2021; Ogledov: 93; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (923,02 KB)

5.
Vidnost policije
Matic Gregorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti se osredotoča na reševanje problemov v skupnosti z vzpostavljanjem komunikacije z njo. Policist je za nedoločen čas del skupnosti, njegova naloga pa je identifikacija problemov, vzpostavitev komunikacije ter vzpostavitev dobrih odnosov s prebivalci. Pomemben aspekt takšnega delovanja je tudi vidnost policije, ki ima pomembno vlogo pri strahu prebivalcev pred kriminaliteto in njihovim zaupanjem v policijo. Najpomembnejši aspekt vidnosti policije so peš patrulje, ki zvišajo občutek prisotnosti in odprtosti policije. Pomen peš patrulj smo preučevali tudi v diplomskem delu. Zanimalo nas je, v kolikšni meri te vplivajo na zaupanje v policijo in percepcijo zaznavanja njene uspešnosti. Prav tako nas je zanimalo, če obstaja razlika v številu zaznanih peš patrulj v različnih tipih naselja. V ta namen je bila izvedena anketa med študenti na Fakulteti za varnostne vede. S pomočjo analize podatkov ugotovimo, da ni statistično značilne povezave med opaženimi peš patruljami in zaupanjem v policijo ali zaznavanjem uspešnosti policije. Ravno tako ni statistično značilnih razlik v opaženih peš patruljah med različnimi tipi naselja.
Ključne besede: diplomske naloge, vidnost policije, policijsko delo v skupnosti, nova vidnost, patrulje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (745,24 KB)

6.
Varnostno samoorganiziranje prebivalcev
Brina Audič, 2021, diplomsko delo

Opis: Nezaupanje in nezadovoljstvo nad načinom izvajanjem policijskega dela vodi skupnost v samoorganiziranje. Lahko pa se skupnost odzove tudi drugače, kadar pričakovanja skupnosti niso dosežena in potrebe ostanejo nezadoščene. Govorimo o vigilanitzmu. Razlika med samoorganiziranostjo in vigilantizmom je predvsem ta, da o vigilantizmu govorimo, kadar človeka oziroma skupino ljudi vodi lastna presoja o storjenem dejanju, bodisi napačno bodisi pravilno, kar lahko vodi tudi v uporabo nezakonitih metod. Samoorganizirane skupine pa so že pogost pojav v kontekstu policijskega dela v skupnosti, kar pomeni, da si prizadevajo predvsem za zaščito skupnosti in ne delujejo na nezakonit način. Cilj je bilo ugotoviti ali geografska lega vpliva na način kako skupnost in policija dojema samoorganizirane skupine. V Ameriki je prisotnost rasne nestrpnosti še vedno del vsakdana in bolj v ospredju v primerjavi z Evropo. Skozi teoretični del in prebrane raziskave smo ugotovili, da so mnenja policijske skupnosti in prebivalcev do samoorganiziranih skupin razdvojena. Večinsko jih podpirajo, so pa predvsem v Združenih državah Amerike še vedno skeptični do organizacij, ki jih sestavljajo etnične manjšine. Sama uspešnost organizacij na dolgi rok ni zabeležena v nobenem primeru. Dokazano je, da lahko morebiti pripomorejo k zmanjševanju priložnosti za storitev kaznivega dejanja s svojo prisotnostjo in patruljami, ni pa bistvene povezave med delovanjem samoorganiziranih skupin in zmanjšanju kriminala na patruljnem območju. Bistvenega pomena je vzpostavitev, gradnja in kasneje tudi ohranjanje odnosov med policijo in skupnostjo. Policija je tista, ki mora ugotoviti in oceniti potrebe skupnosti ter stremeti k temu, da jih zadosti, saj to vodi v večje zaupanje s strani skupnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, varnostno samoorganiziranje, vigilantizem, policijska dejavnost, varnost, samozaščita
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

7.
Položaj gluhih in naglušnih oseb v stikih s policijo
Anja Turk, 2021, diplomsko delo

Opis: Izguba sluha je nevidna invalidnost, s katero se spopada okoli 5 % svetovne populacije. Tudi gluhi in naglušni, ki so umeščeni med osebe z izgubo sluha, stopajo v stik s policijo v najrazličnejših vlogah. Ti se lahko znajdejo v vlogi žrtve, priče ali storilca kaznivega dejanja, največkrat pa v stik s policijo prihajajo v cestnem prometu. Ob stiku policista in osebe z izgubo sluha največjo težavo predstavlja komunikacija, saj gluhi praviloma komunicirajo v znakovnem jeziku, naglušni pa praviloma poslušajo in berejo z ustnic. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi, ki so potrebni za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljene so tudi različne oblike komuniciranja gluhih in naglušnih oseb, saj je komunikacija njihova največja ovira. Pregled literature je podrobneje razkril problematiko policijske obravnave gluhih in naglušnih oseb. Gluhi in naglušni imajo zaradi svoje invalidnosti večjo možnost, da postanejo žrtve nekaterih kaznivih dejanj, zato je v diplomski nalogi predstavljeno, s katerimi kaznivimi dejanji se najpogosteje srečujejo in kako pogosto. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako je poskrbljeno za varnost gluhih in naglušnih v cestnem prometu. Ker je na cesti in drugje v nujnih primerih potrebna pomoč interventnih služb, je predstavljeno, katere so prilagojene možnosti klica na 112 in 113. V empiričnem delu je bil za potrebe preverjanja hipotez pripravljen anketni vprašalnik, namenjen izključno gluhim in naglušnim anketirancem, za boljše razumevanje problematike. Za še bolj poglobljeno razumevanje problematike je bil opravljen polstrukturiran intervju s sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, s čimer so se porodila nova vprašanja in odprle možnosti nadaljnjega raziskovanja. Za konec je podanih nekaj predlogov za izboljšanje trenutne situacije, predvsem v prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, gluhota, naglušnost, policija, kriminaliteta, varnost
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Systemic direction and supervision of police work in the Republic of Slovenia
Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of this paper is to present the findings of the target research project "Effectiveness of Systemic Supervision of the Police in Regard to Human Rights as well as the Statutory and Professional Standards of Police Work (V5-1942)". We focused on the implementation of systemic supervision of police work, more precisely, on the operations of the Division for System Guidelines and Supervision of the Police, which operates within the Police and Security Directorate. Design/Methods/Approach: We examined how systemic supervisory activity of the work of the police is regulated by Slovenian law, limiting ourselves to the work of the Division for System Guidelines and Supervision of the Police. Based on the findings and an additional review of anonymised supervision reports, we prepared a questionnaire and conducted a structured written interview as well as oral interviews with the Division's employees. Findings: Systemic supervision efforts are contributing significantly to the quality of policing, but challenges and opportunities for improvement still remain. One of the main challenges is keeping police officers informed about supervision reports and effectively implementing inspection findings. Research Limitations/Implication: In the part of the study described, we focus exclusively on the work of the Division for System Guidelines and Supervision of the Police and take a look at systemic supervision activities solely from the Division's point of view. For a more complete overview of the matter, our findings should be compared with the perspective of those being supervised, i.e. the police officers who have undergone supervision. Originality/Value: The main added value of the paper is that it examines how supervisors perceive their own work and the organisation, operation and effectiveness of systemic supervisions of police work.
Ključne besede: systemic supervision of police work, Division for System Guidelines and Supervision of the Police, Police and Security Directorate, Slovenia
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 232; Prenosov: 6
URL Povezava na celotno besedilo

9.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021
2021, zbornik

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 211; Prenosov: 20
URL Povezava na datoteko

10.
Ukrepi izbranega farmacevtskega podjetja na področju ponarejanja zdravil
Alma Škrgić, 2021, diplomsko delo

Opis: Obstoj ponarejenih medicinskih izdelkov je globalni problem, ki predstavlja nesprejemljivo tveganje za javno zdravje. Škodi pacientom in spodkopava zaupanje v farmacevtsko industrijo, zdravstvene delavce in zdravstveni sistem. Evropska unija je s svojo zakonodajo v zadnjem desetletju naredila velik korak v boju proti ponarejenim zdravilom. Slovenija je zaradi implementacije evropskih predpisov v svoj pravni red leta 2014 izdala nov Zakon o zdravilih. Svet Evrope verjame, da je za uspešen boj proti distribuciji ponarejenih zdravil ključno mednarodno sodelovanje, zato leta 2011 sprejme konvencijo Medicrime. Tako dobimo tudi prvo in edino mednarodno pogodbo, ki inkriminira dejanja na tem področju. V misiji preprečevanja ponarejanja zdravil imajo nezanemarljivo vlogo tudi ostale mednarodne institucije, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila, ter nacionalne institucije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil in mnoge druge vladne in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene omenjene institucije in njihova vloga v boju proti ponarejenim zdravilom. Predstavljena je tudi strategija izbranega farmacevtskega podjetja na tem področju in njihovi preventivni ukrepi, načini odkrivanja morebitnih ponarejenih zdravil in ukrepi v primeru odkritega ponaredka.
Ključne besede: diplomske naloge, ponarejena zdravila, zakonodaja, preprečevanje, Evropska unija, javno zdravje
Objavljeno: 25.05.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici