| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvodnik
Maja Modic, 2022, predgovor, spremna beseda

Ključne besede: varstvoslovje, spremna beseda
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 13; Prenosov: 1
URL Povezava na datoteko

2.
Načrtovanje in izvedba akcije iskanja pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Ivan Grgić, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen te diplomske naloge je predstaviti pojem pogrešanih oseb in analizirati smernice dela policije pri obravnavi prijav pogrešanih oseb. Za pogrešane osebe veljajo osebe, ki so se iz svojega običajnega življenjskega okolja oddaljile po svoji ali proti svoji volji, glede na njene dotedanje življenjske navade, običaje, stike, aktivnosti in druge okoliščine pa v nekem razumnem roku ne obstajajo podatki o njihovem novem prebivališču ali usodi. Večina oseb, ki so bile prijavljene kot pogrešane, se je vrnila kmalu po izginotju, ne da bi utrpele neko bolečino ali poškodbo. Majhen odstotek pogrešanih pa se poškoduje ali so žrtve kaznivih dejanj. V okviru iskanja pogrešanih oseb je potrebno razlikovati med pojmoma reševanje in iskanje. Reševanje se izvaja v primeru domneve, da je pogrešana oseba živa. Iskanje pa se izvaja, ko se z veliko verjetnostjo oceni, da pogrešana oseba ni več živa. V takih primerih je naloga iskanja najti truplo pokojnika. Posebej pomembno pri iskanju in reševanju je logično in natančno načrtovanje ter izbira načina in taktike iskanja glede na razpoložljiva dejstva. Ena pomembnejših nalog policije pri preiskovanju pogrešanih oseb je tudi zagotavljanje podpore ožji družini in bližnjim prijateljem. V nekaterih primerih namreč travma, povezana s takšnim dogodkom, postavi družino in prijatelje pogrešane osebe pod hud osebni pritisk, zlasti če so v preiskavo vključeni mediji. Prav tako pomembna naloga policije je po končanem iskanju ugotoviti dejanske razloge in motive za izginotje, da bi s tem zmanjšali možnost ponovitve dejanja.
Ključne besede: preiskovanje pogrešanih oseb, motivi izginotja, tveganje izginotja, iskalne akcije, delo policije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2022; Ogledov: 337; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

3.
Analiza utemeljenih pritožb nad delom policistov v Republiki Sloveniji med leti [i. e. letoma] 2015 in 2020 : magistrsko delo
Marko Kaluža, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Ključne besede: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 151; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Primerjava zaupanja v delo policije in občinskega redarstva prebivalcev Mestne občine Kranj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maša Šefer Janc, 2022, diplomsko delo

Opis: Tematika zaključnega dela se nanaša na zaupanje prebivalcev Mestne občine Kranj v delo policije in občinskega redarstva. Zaupanje v delo policije lahko ljudje izrazijo v javnomnenjski raziskavi »Ocene in stališča prebivalcev Slovenije o delu policije«. Anketni vprašalnik in poročilo pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve, tovrstna raziskava pa se izvaja od leta 2016. Zadnji rezultati so bili objavljeni leta 2021 in glede na pretekle kažejo upad zaupanja ljudi v delo policije. V preteklih treh letih so bili sprejeti nekateri ukrepi za zajezitev virusa covid-19 (policijska ura, nošenje mask, prepoved gibanja med občinami, PCT pogoj). Med prebivalstvom je to povzročilo nestrinjanje, ki je bilo izraženo tudi na številnih protestih. Večino sprejetih ukrepov je izvajala policija in si zaradi mnenja nekaterih, da preveč posegajo v osebno svobodo, pridobila ogromno nezaupanja, kar je najverjetneje vplivalo na rezultate v povezavi z zaupanjem v njihovo delo. Nekatere izmed sprejetih ukrepov so poostreno nadzirali tudi občinski redarji. Redarstvo je v zadnjih letih pridobilo nekoliko več pooblastil, zato jih včasih neuradno poimenujemo tudi občinska policija. Glede na to, da se sistematične javnomnenjske raziskave o zaupanju javnosti v delo občinskega redarstva zaenkrat še ne izvajajo, njihovo delo pa postaja čedalje bolj podobno policijskemu, smo v zaključnem delu raziskali to področje. Po analizi podatkov smo ugotovili, da obstaja razlika v zaupanju v delo policije in redarstva s strani prebivalcev MOK, da prebivalci ne menijo, da je sodelovanje med policijo in redarstvom ključno pri zagotavljanju reda in miru ter varnosti, da obstaja povezanost med kaznovanostjo prebivalcev MOK s strani policije in s strani redarstva v obdobju zadnjih 5 let ter da obstaja povezanost med mnenjem prebivalcev MOK o ustreznosti pooblastil redarstva in ustreznosti pooblastil policije.
Ključne besede: občinsko redarstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 132; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
Vloga policije pri varovanju protestnih shodov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Benjamin Hostnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je varovanje protestnih shodov. Mirne protestne shode omogoča ustavno zagotovljena pravica do zbiranja in združevanja, ki je hkrati del vseh razvitih demokratičnih družb. V času epidemije SARS-CoV-2 so se v javnosti pojavljala namigovanja o pregrobem posredovanju policije na protestnih shodih. V tistem času je bila večina odmevnejših protestnih shodov neprijavljena, kar pomeni, da je ključno vlogo pri varovanju prevzela policija. Pri varovanju takšnih shodov ima policija različne zadolžitve. V njeno domeno sodi pridobivanje podatkov in sodelovanje z neformalnim organizatorjem. Te podatke policija uporabi pri izdelavi ocene stopnje tveganja, ki kasneje služi kot podlaga za izdelavo načrta varovanja. V diplomskem delu je podrobneje opisana vsebina načrtov varovanja, ki je v glavnem opredeljena z uredbama, ki opredeljujeta organiziranje varovanja. Glavni deli načrta varovanja so ocena tveganja, program varovanja in načrt fizičnega varovanja. Varovanje shodov je zaradi nepredvidljivosti in dinamičnosti množice zahtevna naloga. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja predhodnih informacij o naravi shoda lahko pride do različnih anomalij; od pomanjkljive priprave na varovanje, do neprimernega odziva varnostnih sil ali množičnih kršitev javnega reda. V diplomskem delu so analizirani nekateri protestni shodi, za katere je policija poročila javno objavila. Ugotovitve kažejo, da je kljub veliki dinamičnosti varovanja moč vplivati na večjo varnost in mirnost shodov z upoštevanjem zakonitosti množic, dobrim načrtovanjem in sprejemanjem pravih odločitev tekom protestnega shoda. Na ta način lahko policija s preventivnim delovanjem agresivnim posameznikom prepreči nasilno vedenje, ki lahko vodi v množične izgrede.
Ključne besede: protestni shodi, načrt varovanja, ocena tveganja, varovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 189; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (875,13 KB)

6.
Vpliv medijev na propagando navijaške kulture : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Žan Luka Konjar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, na kakšen način mediji s svojim poročanjem o navijaških skupinah ter z njimi povezanih incidentih in neredih vplivajo na delovanje in prepoznavnost teh navijaških skupin v družbi. V današnjem svetu so mediji del našega vsakdanjega življenja, ki ga usmerjajo in nam ustvarjajo osebno mnenje. Mediji so prisotni vsepovsod in na vsakem koraku poskušajo s svojim poročanjem pritegniti čimveč občinstva. Bolj so pri tem uspešni, če objavljajo o stvareh, ki občinstvo privlačijo. Nasilje je zagotovo eno izmed področij, ki privablja pozornost ljudi, saj gre pri tem za željo posameznika po informiranju. Ljudje se najbolj zanimajo za stvari, ki jih lahko na kakršenkoli način ogrožajo. Mediji predvsem o kriminaliteti poročajo na senzacionalističen način; navadno poročajo o najbolj spektakularnih obikah nasilja. Zato se radi osredotočajo na incidente, ki jih povzročijo navijaške skupine in se dogajajo na športnih prireditvah ali v nekaterih primerih tudi izven stadionov in športnih dvoran. Na drugi strani tovrstno poročanje izkoriščajo navijaške skupine za svoj temeljni cilj, in sicer za (samo)promocijo. Ko določen medij poroča o nasilju navijaške skupine, se o njem veliko govori in razpravlja. S tem se navijaške skupine dokazujejo drugim navijaškim skupinam in preostalemu občinstvu, saj so zelo rade v središču pozornosti. Ugotovili smo, kakšno je stanje v Evropi na tem področju in kako se različne države spopadajo s tovrsnim problemom, primerjali smo države celinske Evrope z Veliko Britanijo, ki je ubrala poseben način v boju proti huliganizmu in nasilju na športnih prireditvah, in sicer s strogim pristopom velikih zapornih in denarnih kazni ter izkaznicami za vse udeležence športnih prireditev. V Sloveniji problem huliganizma ni tako problematičen, kot je bil na Otoku, in sicer zaradi manjšega zanimanja za nogomet, so pa tudi pri nas uvedli ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah in prekinitev potovanja nasilnim posameznikom. Mediji največ pozornosti namenijo nasilju v nogometu, kajti gre za najbolj priljubljen šport na svetu, kar še dodatno poveča možnost za zanimanje občinstva, to pa seveda vodi v večji dobiček, ki je eden izmed glavnih ciljev množičnih medijev.
Ključne besede: navijanje, kršitve javnega reda in miru, vpliv medijev, navijaške skupine, navijaška kultura, huliganizem, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (802,22 KB)

7.
Policist motorist in reševalec motorist - primerjava dela in usposabljanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kristjan Japelj, 2022, diplomsko delo

Opis: Motorno kolo, ki se uporablja za opravljanje nalog policije in nujne medicinske pomoči, močno pripomore k doseganju hitrejše odzivnosti, kar je tudi cilj obeh služb. Je torej izredno dobrodošlo vozilo v voznem parku obeh služb, ki zahteva dodatna znanja za upravljanje oz. vožnjo, posledično usposobljene zaposlene, od katerih pa terja precej večjo izpostavljenost, predvsem v času intervencijske vožnje. V diplomskem delu je predstavljeno delo policistov motoristov in delo reševalcev motoristov ter njihovo usposabljanje. V policiji motorna kolesa uporabljajo že od začetka samostojne države, medtem kot jih izvajalci nujne medicinske pomoči pri svojem delu uporabljajo dobrih 20 let. Policisti motoristi se usposabljajo v sklopu svojih enot in imajo predpisane programe izobraževanja, saj institucija deluje na državni ravni. Reševalci motoristi pa se usposabljajo v sklopu reševalnih postaj, v katerih opravljajo delo. Delovanje teh ni poenoteno na državni ravni, zato je v diplomi predstavljena reševalna postaja Ljubljana, ki je največja in najbolj obremenjena v državi, zato je najbolj primerna za vzorčni primer oz. primerjavo kot najbolj usposobljena. V obeh službah delovna mesta motoristov zasedajo tisti zaposleni, ki premorejo dodatne izkušnje, saj opravljanje nalog z motornimi kolesi zahteva več fizičnega napora, znanja in izkušenj. Obe službi sta dobro opremljeni, uporabljajo zmogljive motocikle, ki morajo biti opremljeni glede na zahteve predpisov in potrebe samega dela. Še vedno obstajajo določene pomanjkljivosti predvsem pri zaščitni opremi, saj niti v policiji niti pri izvajalcih nujne medicinske pomoči, motoristom trenutno še ne zagotavljajo telovnikov/jaken z vgrajenimi zračnimi blazinami (airbag), kar je danes popularno kot dodaten in morda za čelado najbolj ključen zaščitni element motorista.
Ključne besede: policist motorist, reševalec motorist, usposabljanje, primerjava dela, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 155; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

8.
Diskriminacija v policijski postopkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Luka Retelj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kaj je postopek profiliranja, kdo ga sme izvajati in kaj sledi, če so med postopkom ugotovljene nepravilnosti, ki se naslanjajo na diskriminacijo. Ker je policija varnostni organ, ki ima poleg drugih državnih in nadzornih varnostnih organov največ razlogov za izvajanje postopka identifikacije, se ravno pri njih pojavlja največ primerov nepravilne uporabe pooblastil, ki so jim dodeljena. Cilj diplomske naloge je navedba zakonske podlage za izvajanje postopkov identifikacije, povzetek različnih načinov profiliranja in ugotavljanje kršitev pravic obravnavanih med postopki. Naslednji cilj je bil, da poudarimo problem diskriminacije, ki se dogaja v vsakdanjiku, kjer smo kot del enakopravne družbe lahko krivično obravnavani zaradi raznih osebnih lastnosti. V empiričnem delu diplomske naloge smo opisali pomen etničnega profiliranja, njegovo nezakonitost in vpliv, ki ga ima na družbo. Navedli smo poročila o diskriminaciji na konkretnih primerih, ko so pooblaščeni varnostni organi kršili zakon o diskriminaciji in osebne pravice obravnavanih z nepravilnimi izvajanji postopkov identifikacije. V zadnjem delu diplomskega dela smo potrdili ali ovrgli predpostavke oziroma hipoteze. Ugotovili smo, da diskriminacija v Sloveniji še zmeraj predstavlja pravno moralni, politični in varnostni problem, saj je nerešenih in nepojasnjenih ogromno primerov. Odnos večine Slovencev kot tudi organov do družbeno različnih skupin je precej nestrpen in predstavlja problem družbene diskriminacije na več področjih. Kljub družbenemu napredku, napredku znanja in tehnologije ljudje še zmeraj ne znamo izločiti svojih predsodkov in sprejeti preprostega dejstva: vsi drugačni, vsi enakopravni.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, diskriminacija, etična diskriminacija, enakopravnost, policijsko pooblastilo
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 384; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (628,07 KB)

9.
Diskriminacija žensk v policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kaja Kržan, 2022, diplomsko delo

Opis: Diskriminacija žensk je čedalje bolj pogosta in opazna pri poklicih, ki so v družbi prepoznani kot moški poklici, kot moški poklic pa je prav zagotovo prepoznan poklic policista. Diplomsko delo govori predvsem o diskriminaciji žensk v policiji, ter s čim se morajo soočati ženske vsakodnevno, če so zaposlene v policiji, ter kakšne so prednosti vključevanja žensk v policijo. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena definicija diskriminacije na splošno, da se lahko lažje razume, kaj sploh pomeni diskriminacija žensk v policiji. V teoretičnem delu pa so predstavljeni tudi različni pogledi na diskriminacijo žensk v policiji v različnih državah. V raziskovalnem delu je na začetku naveden opis vprašalnika, nato so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo ankete, ki je bila objavljena na spletu. Z raziskovalnim delom smo želeli izvedeti, kakšno je mnenje prebivalcev Slovenije o diskriminaciji, vključevanju žensk v policijo, prednosti vključevanja žensk v policijo, ter mnenje o tem ali je poklic policista predvsem moški poklic. Na anketo se je odzvalo 244 respondentov. S pomočjo ankete smo ugotovili, da respondenti, ki so odgovorili na vprašanja, menijo da so ženske v policiji diskriminirane, ter da doživljajo večjo diskriminacijo kot moški. Ugotovili smo tudi, da menijo, da je potrebno v prihodnosti v policijo vključevati več žensk in da vidijo prednosti v tem, ter da poklic policista ni predvsem moški poklic.
Ključne besede: diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 321; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici