| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
„Mašila in podobna nesnaga“: usvajanje in raba naklonskih členkov
Maja Mihalič, 2011, diplomsko delo

Opis: Cilj te diplomske naloge je na podlagi raziskovalne metode spraševanja ugotoviti, kakšna je raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih. Moja diplomska naloga sestoji iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu sem se ukvarjala s teorijo naklonskih členkov. Poskušala sem razmejiti besedno vrsto naklonskih členkov od ostalih besednih vrst. Predstavila sem glavne značilnost naklonskih členkov in natančneje opisala, kaj pišejo o njih različni avtorji. Raziskala sem tudi problematiko usvajanja in rabe naklonskih členkov. Dotaknila sem se tudi slovenskih naklonskih členkov in njihovih lastnosti. Drugi del diplomske naloge je empirični, kjer sem zajela analizo raziskave. Raziskavo o rabi naklonskih členkov pri srednješolcih sem izvedla s pomočjo vprašalnika, ki sem ga sestavila na podlagi vprašalnika finskega znanstvenika Aila Hussa, ki se je prav tako ukvarjal z rabo naklonskih členkov. Na vprašalnik so odgovarjali srednješolci 2. in 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki se učijo nemškega jezika kot 1. tuji jezik. Moj cilj je bil primerjati oba letnika. Pri raziskavi me je predvsem zanimalo, katere naklonske členke srednješolci pravilno uporabljajo in pri katerih delajo največ napak. Zanimalo me je tudi, ali obstajajo členki, ki jih srednješolci posebej dobro obvladajo, in če favorizirajo določene členke, ki jih sicer veliko uporabljajo, vendar napačno. Da bi določila pravilnost rabe naklonskih členkov, sem vprašalnik prav tako izvedla pri naravnih govorcih nemškega jezika. Vprašalnik sem izvedla prek spleta, kjer sem se na različnih forumih obrnila na govorce, ki jim je nemščina materni jezik. Na ta način sem si pri raziskavi zagotovila empirično podlago, kar pomeni, da pridobljeni rezultati nemških govorcev pri analizi predstavljajo normo pravilnosti; rezultate sem primerjala z rezultati slovenskih srednješolcev in jih predstavila v analizi. Prav tako sem na koncu rezultate primerjala s finskim znanstvenikom Ailom Hussom, ki je pred dvajsetimi leti izvedel podobno raziskavo med finskimi in nemškimi govorci, in to s podobnim vprašalnikom, ki mi je bil pri izdelavi vprašalnika za zgled. Njegove rezultate sem na koncu na kratko primerjala s svojimi rezultati, saj me je zanimalo, kakšne so podobnosti in razlike v sami rabi naklonskih členkov pred dvajsetimi leti in danes.
Ključne besede: nemški členki, slovenski členki, nemški naklonski členki, pomanjkljiva raba naklonskih členkov, vprašalnik, raba naklonskih členkov pri slovenskih srednješolcih, Aila Husso.
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 1689; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici