Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaključno delo obravnava vpliv vodenih vadb in treninga za moč na telesno sestavo ter psihološko dobrobit žensk. Namen raziskave je bil preučiti razlike med obema oblikama vadbe ter ugotoviti, katera od njiju učinkoviteje prispeva k oblikovanju telesa, izboljšanju samopodobe in krepitvi samospoštovanja. Empirični del raziskave temelji na 12-tedenskem programu, v katerega je bilo vključenih 30 žensk, razdeljenih v dve skupini – ena je izvajala vodene skupinske vadbe, druga pa treninge za moč. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranih vprašalnikov o telesni samopodobi in samospoštovanju ter z meritvami telesne sestave. Rezultati so pokazali, da obe obliki vadbe pozitivno vplivata na telesno sestavo in psihološko dobrobit, vendar je bil učinek treninga za moč izrazitejši. Na podlagi ugotovitev raziskava priporoča, da se v vadbene programe za ženske v večji meri vključuje elemente treninga za moč, saj ti zagotavljajo tako fizične kot psihološke koristi.
Ključne besede: vodene vadbe, trening za moč, ženske, telesna kompozicija, telesna pripravljenost, samopodoba, samospoštovanje, motivacija
Objavljeno v DKUM: 16.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Diplomsko delo raziskuje vlogo motivacije znotraj športne ekipe in razlike v načinih motiviranja. Ukvarja se tudi z različnimi dejavniki, ki vplivajo na uspešnost ekipe, kot sta pristop trenerja in strategija vodenja. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv motivacije na uspešnost športnih ekip, primerjati različne strategije motiviranja, identificirati ključne dejavnike za doseganje uspeha, raziskati vpliv motivacije na posameznika. Intervjuvali smo trenutnega analitika in trenerja v klubu Nk Celje ter na takšen način prišli do zaključkov. Pri analizi intervjujev smo ugotovili, da med ključne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo, spadajo: notranja motivacija, strategija nagrajevanja, psihološka priprava na treningih, timski duh, povezanost.
Ključne besede: Motivacija, trener, strategija
Objavljeno v DKUM: 25.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (470,04 KB)

Opis: Zaključno delo obravnava uporabo modela PrOACT kot metodološkega okvira za podporo odločanju na področju inovacij. Namen dela je raziskati, kako lahko sistematičen pristop, ki ga omogoča ta model, prispeva k učinkovitejšemu upravljanju inovacijskih procesov v podjetjih. V teoretičnem delu so predstavljeni temeljni pojmi inovacij in odločanja ter ključne značilnosti samega modela. Empirični del temelji na analizi literature in študiji primera, s katerima so ponazorjene možnosti in prednosti uporabe pristopa PrOACT. Rezultati kažejo, da model omogoča jasnejšo opredelitev ciljev, razvoj alternativnih rešitev in boljšo oceno posledic sprejetih odločitev. Na podlagi analize so oblikovani zaključki in priporočila za podjetja, ki z uporabo tega modela želijo okrepiti svojo inovativnost in izboljšati konkurenčni položaj.
Ključne besede: inovacije, odločanje, model PrOACT, konkurenčnost
Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (792,94 KB)

Opis: V sodobnem kadrovskem managementu postajajo selekcijski postopki vse bolj strateško pomemben dejavnik uspešnega upravljanja s človeškimi viri. Med številnimi metodami, ki jih organizacije uporabljajo pri izbiri kandidatov, so osebnostni testi pogosto predstavljeni kot znanstveno utemeljena in objektivna orodja, katerih uporabnost se kaže predvsem v napovedovanju vedênja, dolgoročne uspešnosti in ujemanja posameznika z organizacijsko kulturo. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo osebnostnih testov v procesu selekcije kadrov, jih primerjati z drugimi selekcijskimi metodami ter analizirati, kako jih slovenske organizacije vključujejo v svoje selekcijske postopke, jih vrednotijo in kombinirajo. Magistrska naloga združuje teoretični pregled relevantne strokovne literature in empirično raziskavo, ki je bila izvedena z anketiranjem večjih slovenskih podjetij in zaposlitvenih agencij. Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo strukturiranega vprašalnika, prilagojenega za analizo uporabe selekcijskih metod, percepcije osebnostnih testov in zaznanih prednosti ter slabosti njihove uporabe. Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer so bile preverjene tudi hipoteze o vplivu različnih dejavnikov na uporabo in oceno osebnostnih testov. Rezultati raziskave so pokazali, da se osebnostni testi v slovenskih organizacijah še vedno uporabljajo manj pogosto, kot bi lahko glede na njihovo teoretično vrednost, in da njihova uporaba ni sistematična. Potrjena je bila hipoteza, da organizacije, ki osebnostne teste vključujejo v strukturirani selekcijski postopek (npr. skupaj s kognitivnimi testi), zaznavajo njihovo večjo uporabnost. Prav tako se je potrdilo, da večje organizacije z bolj razvitimi kadrovskimi funkcijami pogosteje prepoznavajo visoko napovedno vrednost testov. Druge hipoteze – zlasti tiste, povezane z razlikami med profili kadrov ali kombinacijo metod – niso bile v celoti potrjene, kar nakazuje na razkorak med teoretičnimi priporočili in dejansko uporabo testov v praksi. Na podlagi ugotovitev so bila oblikovana priporočila za učinkovitejšo uporabo osebnostnih testov, ki vključujejo njihovo integracijo v strukturirane postopke, uporabo validiranih orodij, strokovno interpretacijo rezultatov in večjo podporo kadrovskim strokovnjakom pri odločanju. Naloga prispeva k boljšemu razumevanju trenutnega položaja osebnostnih testov v slovenski selekcijski praksi in nudi usmeritve za njihovo premišljeno, zakonodajno skladno in strokovno podprto vključevanje v kadrovsko odločanje.
Ključne besede: kadrovski management, osebnostni testi, selekcija kadrov, selekcijske metode
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Background: The information age has ushered in a novel economic model known as the information economy, challenging traditional bureaucratic mechanisms that were primarily seen as tools to mitigate uncertainty. Within this context, complex leadership emerges as a paradigm that thrives on systemic interactions and intricate dynamics. Here, the onus lies on establishing the framework and conditions that empower the adaptive essence of leadership to flourish. Purpose: The aim of this research is to establish a framework for optimal leadership management, uncovering previously unexplored factors shaping employee work behavior. By identifying and defining key components within management mechanisms that greatly enhance employee performance, the objective is to cultivate rooted and effective management practices. Study design/methodology/approach: The research involved 480 respondents from diverse sociodemographic backgrounds and companies. Complexity leadership was assessed using the Complexity Leadership Scale, measuring Generative and Administrative leadership. Employee cooperation was evaluated with the Scala Supportive and Non-Controlling Supervision. Statistical methods included multiple regression, Pearson correlation, t-tests, and MANOVA. Findings/conclusions: The evaluation shows that both Generative and Administrative leadership are moderately expressed. Generative leadership positively correlates with Supportive and Non-Controlling Supervision, achieving statistically significant results. In contrast, Administrative leadership has negative correlations with these supervisory styles. Limitations/future research: The limitations of the research are of a methodological nature and refer to the sample of employees, according to demographic characteristics and company characteristics. Also, ONLINE FIRST 4 Tomašević et al. Addressing Socio-Economic Drivers of Management Style Evolution: Embracing Complexity Leadership Solutions STRATEGIC MANAGEMENT, Vol. xx (20xx), No. x, pp. 0xx-0xx questionnaires based on self-assessment most often imply a certain number of socially desirable answers. Future research should include a larger sample to improve external validity and ensure that the empirical evidence obtained is variable across a range of organizational settings.
Ključne besede: leadership, complexity, employees, organizations, socio-economic drivers
Objavljeno v DKUM: 29.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...