Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tekmovanja predstavljajo enega izmed načinov preverjanja in ocenjevanja znanja ter omogočajo spremljanje razvoja dosežkov učenca in njegovih kognitivnih sposobnosti. Državna tekmovanja zajemajo različna področja znanstvenih disciplin, vendar se pri sestavljanju tekmovalnih pol vsa opirajo na veljavne učne načrte. Cilji iz učnih načrtov pri pouku kemije so usmerjeni v pridobivanje temeljnih kemijskih znanj iz različnih vsebin, razvijanje kompleksnega in kritičnega mišljenja ter naravoslovne pismenosti v najširšem pomenu besede. Pri tem igra pomembno vlogo tudi praktično eksperimentalno delo, ki je bistven sestavni del na vseh stopnjah poučevanja kemije in bi bilo prav, da je vključeno tudi na Preglova tekmovanja. Ocenjevalec bi s tem dobil širšo sliko o učenčevem znanju, logičnem razmišljanju in naravoslovni pismenosti. Končna ocena ne bi v celoti opredeljevala samo njegovih kognitivnih sposobnosti, ampak bi del ocene opisal tudi njegove psihomotorične lastnosti. Preglova tekmovanja iz kemije sicer ne zajemajo ocenjevanja praktičnega dela, je pa v tekmovalnih polah veliko takšnih nalog, ki od učencev zahtevajo povezovanje teoretičnih dejstev z eksperimentalnim delom, oziroma s predstavami o njihovi izvedbi. V naši raziskavi smo se osredotočili samo na »teoretične eksperimentalne naloge«, ki zahtevajo povezovanje teoretičnega znanja s predstavami in izkušnjami o praktični izvedbi. Pri raziskavi, kjer smo na vzorcu 25.750-ih učencev primerjali uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog na šolskih tekmovanjih z reševanjem celotnega testa, smo ugotovili, da je le-ta slabša. Medtem se je na državnih tekmovanjih izkazalo, da so uspešnejši prav tisti učenci, ki so bolje reševali teoretične eksperimentalne naloge. Rezultati odstopajo samo za leto 2016, kjer je bila uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog na šolskem tekmovanju večja v primerjavi z uspešnostjo reševanja celotne pole. V drugem delu naše analize smo ugotavljali uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog glede na nižje in višje kategorije znanja po Bloomovi taksonomiji. Ugotovili smo, da je bilo reševanje nalog iz nižjih kategorij znanja bolj uspešno v primerjavi z reševanjem nalog iz višjih kategorij znanja po Bloomu.
Ključne besede: državna in šolska tekmovanja, Preglovo tekmovanje, teoretične eksperimentalne naloge, višje in nižje kategorije nalog po Bloomu
Objavljeno v DKUM: 11.08.2020; Ogledov: 824; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,50 MB)