| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Korupcija (in) slovensko zdravstvo
Boštjan Slak, Maja Loknar, Aleš Behram, Bojan Dobovšek, 2023, zbornik

Opis: Korupcijska tveganja in korupcija v zdravstvu ostajajo globalni problem, na katerega Slovenija ni imuna. Pregled literature, virov in izvedba pilotske študije, ki je vključevala polstrukturirane intervjuje z zdravniki, strokovnjakom s področja omejevanja korupcije in dobaviteljem/zastopnikom, proizvajalci/distributerji zdravil in medicinskih pripomočkov, je nakazal, da v Sloveniji prevladujejo štiri pojavne oblike korupcije in korupcijskih tveganj v zdravstvu. Te so korupcija in korupcijska tveganja, izhajajoča iz sodelovanja s proizvajalci/distributerji zdravil in medicinskih pripomočkov, korupcija in korupcijska tveganja na področju javnih naročil, korupcija in korupcijska tveganja pri prepletu med javnimi in zasebnimi praksami ter korupcija in korupcijska tveganja v povezavi s čakalnimi vrstami. Močno je izražena tudi verjetnost, da je v slovenskem zdravstvenem sistemu prisotna sistemska korupcija. Za omejevanje korupcije in koruptivnih tveganj se kažejo kot najbolj efektivni pristopi k večanju transparentnega delovanja zdravstvenega sistema in terjanju odgovornosti ključnih akterjev, centraliziran sistem javnih naročil ter ureditev čakalnih vrst.
Ključne besede: korupcija, korupcijsko tveganje, Slovenija, zdravstvo, medicina
Objavljeno v DKUM: 31.01.2023; Ogledov: 608; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Družba za upravljanje terjatev bank : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Maja Loknar, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Ključne besede: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1062; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici