SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠTUDIJ POVRŠINSKE OBDELAVE PIGMENTNIH DELCEV TiO 2 Z ANORGANSKIMI MATERIALI
Maja Lešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo s sistematičnim pristopom izvedli postopek površinske obdelave pigmentnega titanovega dioksida (TiO2), saj le-ta igra pomembno vlogo pri izboljšanju lastnosti TiO2 (optične lastnosti, vremenska obstojnost in fotostabilnost). S homogenimi, transparentnimi plastmi anorganskih hidratiziranih oksidov (SiO2 in/ali Al2O3) na površini TiO2 želimo omejiti vpliv negativnega delovanja zunanjih dejavnikov na lastnosti premazov za zunanje aplikacije. Površinska obdelava zahteva poglobljeno poznavanje in razumevanje osnov koloidne kemije. Postopek je zelo kompleksen in dinamičen ter ga lahko z uravnavanjem ustreznih parametrov vodimo v želeno smer. Na morfologijo nanosa in posledično na končne lastnosti pigmenta vplivajo procesni pogoji (temperatura, vrednost pH, hitrost postopka, izbira prekurzorja, zaporedje korakov). Zato je raziskava obsegala analizo vseh vhodnih surovin in preučitev številnih procesnih parametrov. Pri površinski obdelavi smo uporabili natrijev silikat (Na2SiO3) kot vir SiO2 in natrijev aluminat (NaAlO2) kot vir Al2O3. Uspešnost površinske obdelave TiO2 delcev smo določili z uporabo vrstične in presevne elektronske mikroskopije (SEM in TEM), medtem ko smo spremembo elektrokinetičnih lastnosti delcev pred in po površinski obdelavi določili s pomočjo aparata za določanje površinskega naboja delcev (PCD). Z BET analizatorjem smo izmerili specifično površino delcev, funkcionalne skupine na površini pigmenta pa smo določili z FTIR aparaturo.
Ključne besede: Pigmentni TiO2, površinska obdelava, izobarjanje, anorganski hidratizirani oksidi SiO2 in Al2O3.
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 1680; Prenosov: 114
.pdf Polno besedilo (19,97 MB)

2.
VODENA VADBA KOT NAČIN PREMAGOVANJA STRESA
Maja Lešnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Življenje danes postaja vse hitrejše, zahteve okolja pa vse večje in moreče. Potrebna so nenehna prilagajanja in odrekanja, kar pripelje do vse manj časa za lastno življnje in notranji mir. Posledično prihaja do poslabšanja psihofizičnega stanja posameznika in to vedno bolj slabi organizem in njegovo odpornost. Smo v stresu. Besedo stres danes srečamo na vsakem koraku. Vse pogosteje se kot priročna beseda uporablja tako v šoli, službi, kot tudi v politiki. Stres lahko opredelimo kot neprijetno stanje napetosti, ki se pojavi pri človeku, kadar ni več kos nenehnemu prilagajanju in ugajanju zahtevam spreminjajočega se okolja. Zato je potrebno razmišljati o stresu kot sestavnem delu življenja, se z njimi spopasti in ga obvladati. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi načini, kot so zdravo prehranjevanje, več gibanja, zmerno pitje alkohola, zmanjšanje ali opustitev kajenja ter redni stiki z družino in prijatelji. Potrebno je izboljšati življenski slog.V boju proti stresu čedalje bolj dobiva preverjeno in dokazano vrednost telesna aktivnost. Na tem področju pa se vse bolj uveljavlja vodena vadba, ki je prilagojena tako osebnim željam, kot tudi zmogljivostim posameznika. To pa omogoča, da je posameznik redno telesno aktiven, boljšega zdravja in s tem bolj odporen proti stresu. Ker pa smo ljudje tarče velikega medijskega oglaševanja in informiranja, sta dobra reklama in oglas ključ do uspeha. Le dobra ozaveščenost o učinkovitosti vodene vadbe, lahko vpliva na to, da posamezniki naredijo korak naprej in izboljšajo svoj način življenja.
Ključne besede: Stres, simptomi stresa, premagovanje in obvladovanje stresa, vodena vadba.
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 744; Prenosov: 74
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

3.
ZASNOVA MONTAŽNE LESENE VRSTNE HIŠE
Maja Lešnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Zasnovali smo inovativno montažno leseno vrstno hišo. Pri načrtovanju smo upoštevali teoretične osnove gradnje montažnih lesenih hiš in vrstnih hiš, ki smo jih podali v uvodnem pregledu. Teoretično smo predstavili zakonitosti montažne gradnje, tipologijo enodružinske hiše, zgodovino gradnje vrstnih hiš ter na kratko predstavili primerjavo dveh montažnih lesenih vrstnih hiš v tujini. Konstrukcijske elemente in termični ovoj stavbe smo zasnovali, tako da zadostujejo pogojem, podanim v veljavni zakonodaji (PURES, ZGO, TSG ipd.). Energetsko učinkovitost zasnovane stavbe smo preverili s programom PHPP 2007.
Ključne besede: vrstna hiša, montažna gradnja, lesena gradnja
Objavljeno: 21.09.2012; Ogledov: 1306; Prenosov: 195
.pdf Polno besedilo (231,98 MB)

4.
5.
ODNOS PODJETNIKOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE DO OBDAVČITVE
Maja Lešnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Davčna morala je bila v preteklosti velikokrat predmet raziskovanja in analiziranja različnih raziskovalcev tako v tujini kot pri nas. Enako je tudi sedaj in verjetno se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti. Z njenimi dejavniki lahko vplivamo na davkoplačevalce in njihovo davčno moralo. Raziskava, izvedena v Italiji, je bila osnova za raziskavo, ki smo jo izvedli za potrebe magistrske naloge, v katero so bili vključeni podjetniki Zgornje Savinjske doline. Organizacijska oblika njihovih podjetij je bodisi s. p. bodisi d. o. o. Z raziskavo smo ugotovili, da podjetniki v Zgornji Savinjski dolini nimajo nizke morale, da je njihova raven davčne morale odvisna od organizacijske strukture in velikosti podjetja ter da sta njena pomembna dejavnika starost in izobrazba. S teoretičnim in z empiričnim delom magistrske naloge smo opredelili davčno etiko in moralo ter pregledali literaturo s tega področja. V empiričnem delu smo oblikovali vzorec in izvedli raziskavo ter predstavili rezultate. Hipoteze, ki smo si jih zastavili, smo v empiričnem delu potrdili.
Ključne besede: davčna morala, dejavniki davčne morale, indeks davčne morale, zavest podjetnikov, raven davčne morale
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 483; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,85 MB)

6.
Prenova javnih objektov za izobraževanje/predšolsko vzgojo
Maja Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava prenovo oziroma nadomestno gradnjo Vrtca Pobrežje, enote Mojca. V teoretičnem delu naloge je predstavljena trajnost v arhitekturi, lesena gradnja, koncepti prenove stavb ter zgodovina, pomen, zasnova in zakonodaja vezana na objekte predšolske vzgoje. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri dobre prakse iz Slovenije in tujine ter analize obstoječega stanja objekta, na katerih temelji projektni del. Projektiranje objektov za otroke predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti.
Ključne besede: vrtec, objekti za predšolsko vzgojo, trajnostna arhitektura, prenova
Objavljeno: 14.07.2016; Ogledov: 292; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (14,09 MB)

7.
Mehanizem dopiranja ultrafinega rutilnega TiO 2 za spreminjanje fotokatalitske aktivnosti
Maja Lešnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Cilja doktorske disertacije sta bila razvoj fotokatalitsko aktivnega TiO2 v rutilni kristalni modifikaciji na vidni svetlobi in razvoj UV absorberja rutilnega TiO2, ki je fotokatalitsko neaktiven. S tem namenom smo v okviru doktorske disertacije poiskali dopanta, ki sta ustrezno modificirala kristalno strukturo TiO2. Proučili smo vpliv kovinskih in nekovinskih dopantov na fotokatalitsko delovanje TiO2, za kar smo uporabili rutilno kristalno modifikacijo TiO2 in hidrotermalno metodo. Pred tem smo z uporabo hidrotermalne metode proučili različne pogoje za nastanek monokristaliničnih rutilnih TiO2 delcev. Za proučevanje kovinskih dopantov smo uporabili ione Fe, Mn in Cu. Ugotovili smo, da uporabljeni kovinski dopanti inhibirajo fotokatalitsko delovanje TiO2, vendar se v učinkovitosti inhibicije razlikujejo. Dopant, ki najučinkoviteje inhibira fotokatalitsko aktivnost TiO2, je Mn. Pri inkorporaciji kovinskih dopantov v kristalno rešetko TiO2 smo znižali energijsko vrzel in premaknili absorpcijski rob dopiranih vzorcev v vidni del svetlobnega spektra. Pri proučevanju vpliva nekovinskih dopantov na povišanje fotokatalitske aktivnosti rutilnega TiO2 smo proučili ione dopantov N in S. Pri nekovinskih dopantih ne velja splošno pravilo o povišanju fotokatalitske aktivnosti. Rezultati kažejo, da ioni dopanta S znižajo fotokatalitsko aktivnost TiO2, medtem ko ioni N učinkovito zvišajo fotokatalitsko aktivnost v UV in vidnem delu svetlobnega spektra. Ugotovili smo, da z dopiranjem rutilnega TiO2 z N lahko izdelamo fotokatalizator, ki deluje na vidni svetlobi. Pri inkorporaciji nekovinskih dopantov ne pride do znižanja energijske vrzeli, kot tudi ne do večjega premika absorpcijskega roba v vidni del svetlobnega spektra. Dopant N se intersticijsko vgradi v kristalno rešetko. Rutilna kristalna modifikacija je bila na področju razvoja fotokatalizatorja na vidni svetlobi do sedaj v ozadju, saj ni izkazovala dobrih fotokatalitskih lastnosti. Z našimi preliminarnimi raziskavami pa smo ugotovili, da rutilna kristalna modifikacija izkazuje višjo fotokatalitsko aktivnost kot anatasna. Z razvojem rutilnega vidnega fotokatalizatorja smo rutilni kristalni modifikaciji pripisali velik pomen na področju fotokatalize. Hkrati pa smo tudi razjasnili vpliv uporabe kovinskih in nekovinskih dopantov na fotokatalitsko aktivnost rutilnega TiO2 ob uporabi hidrotermalne sinteze. Naši izsledki imajo pomemben doprinos k razvoju znanosti na tem področju.
Ključne besede: Titanov dioksid, rutil, dopiranje, hidrotermalna sinteza, vidni fotokatalizator, UV absorber
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 513; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (7,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici