| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZAVA MED MOTENIMI VZORCI HRANJENJA IN PREHRANJEVALNIMI NAVADAMI V DRUŽINI, STILOM NAVEZANOSTI TER VZGOJNIM STILOM NA VZORCU SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
Maja Lampret, 2016, magistrsko delo

Opis: Motnje hranjenja, ki jih v splošnem zaznamujejo neobičajna ter škodljiva vedenja in prepričanja povezana s hranjenjem in odnosom do lastnega telesa, kot so stradanje, prenajedanje, prenajedanje in bruhranje, zloraba odvajal in diuretikov ter pretirana telesna aktivnost (Švab in Šolar, 2000), uvrščamo med duševne motnje (Berger, Balažic, Ravnik in Kovačič, 1995), saj naj bi spremenjen odnos do hrane predstavljal »odraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti in nesprejemanja samega sebe,« (Sernec, 2010). Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo statistično pomembne povezave med motenimi vzorci hranjenja pri slovenskih srednješolcih, družinskimi prehranjevalnimi navadami, stilom navezanosti in vzgojnim stilom. Izvedli smo raziskavo na vzorcu slovenskih srednješolcev. Udeleženci so rešili baterijo vprašalnikov, ki je sestavljena iz Vprašalnika družinskih prehranjevalnih navad FEHQ, vprašalnika, ki meri motene vzorce hranjenja, EAT26 ter Vprašalnika medosebnih odnosov RQ in Lestvice družinskih procesov za adolescente AFP. Statistična analiza je pokazala, da obstajajo statistično pomembne pozitivne povezave med motenimi vzorci hranjenja ter preokupiranim stilom navezanosti ter plašljivo izogibajočim stilom navezanosti. Poleg tega smo ugotovili, da so nekatere komponente avtoritarnega vzgojnega stila, kot je nadzor, pozitivno povezane z motenimi vzorci hranjenja. Analize so pokazale, da so moteni vzorci hranjenja pomembno povezani z nekaterimi komponentami odnosov med mladostnikom in starši, ki se v literaturi omenjajo kot izrazite značilnosti družin posameznikov z motnjami hranjenja. Med te sodijo predvsem tesna povezanost, rigidne meje in slaba sposobnost reševanja konfliktov oziroma potlačevanje le-teh. Poleg tega smo ugotovili, da se nekateri vidiki družinskih prehranjevalnih navad pomembno povezujejo z motenimi vzorci hranjenja, tudi po tem, ko nadzorujemo vpliv drugih spremenljivk, kot so stil navezanosti, vzgojni stil, značilnosti družinske sestave in spol. Podatek o korelaciji teh pojavov bi lahko bil pomemben za razumevanje pojava in ozadja razvoja motenj hranjenja. Predvsem prehranjevalne navade v družini predstavljajo družinski faktor, ki ga lahko z relativno preprostimi intervencijami podvržemo spremembi, in nekatere druge družinske faktorje, ki vplivajo na razvoj motenj hranjenja. Prehranjevalne navade v družini bi v tem primeru lahko predstavljale dobro tarčo za intervencije pri preventivi in zdravljenju motenj hranjenja pri mladostnikih.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, stil navezanosti, družinske prehranjevalne navade, vzgojni stili.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1768; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
UČITELJSKI NAZIVI IN STROKOVNA RAST UČITELJEV S POUDARKOM NA NARAVOSLOVJU
Maja Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Učiteljski nazivi in strokovna rast učiteljev s poudarkom na naravoslovju« sem skozi teoretično izhodišče opredelila kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge ter proučila učiteljske nazive. Predstavila sem tudi zgodovino učiteljstva, učiteljev profesionalni razvoj in učiteljske nazive. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala kdo učitelje največkrat predlaga za napredovanje v višji naziv, saj menim, da se učitelji za napredovanje v višji naziv pogosto predlagajo sami. Zanimali so me tudi motivi za napredovanje in po katerih področjih učitelji največkrat posegajo, da pridobijo določene točke znotraj tega napredovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji največkrat odločajo za družboslovno področje, manj pa za naravoslovna področja. Analiza odgovorov na vprašanje o možnostih za napredovanje iz naravoslovnega področja, je pokazala, da so možnosti za napredovanje iz naravoslovnega področja zmerne oziroma enake glede na ostala predmetna področja. Ugotavljala sem tudi kako na šolah poteka načrtovanje udeležbe v izobraževalnih programih, saj menim, da učitelji sami izbirajo kdaj in pri katerih predmetnih področjih se bodo izpopolnjevali in tako pridobili določene točke, potrebne za svoje napredovanje. Po opravljeni analizi rezultatov sem med drugimi ugotovila tudi, da je večina učiteljev zadovoljnih s tem, da so nazivi stalni.
Ključne besede: Ključne besede: razredni učitelj, napredovanje, naravoslovje, učiteljski nazivi, mentor
Objavljeno v DKUM: 30.03.2010; Ogledov: 3587; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici